»This is your life, this is your moment.«
V nedeljo popoldne, ko je zapadel prvi sneg in je bila Ljubljana v znamenju maratona, smo se odpravili na koncert ameriške skupine The Cranberries, ki je bil v mali dvorani Palafabris v Padovi. Naj poudarim, da je bila dvorana majhna, za okoli 4000 ljudi. Ampak perfektna. Brez problema smo bili v prvih vrstah, tudi zvok je bil dober in vsak od obiskovalcev je videl, kaj se dogaja na odru.
In smo imeli kaj videti, saj je (sedaj blond) Dolores nekaj posebnega, njeni gibi pa edinstveni. Izžareva veliko pozitivne energije. In je je po celem odru dosti. S pogledom se kar ne moreš odlepiti od nje, saj da svoj pečat vsakemu komadu in tega na cdju pač ne dobiš.
Že na začetku so fantje in dve dekleti (pevka in klaviaturistka) ogreli dvorano, saj so koncert začeli s starimi uspešnicami kot so Animal Instinct, Just my imagination itd. Odigrali so kar 26 komadov in sama sem bila nad izbiro zadovoljna. Slišali smo vse največje hite in pa tudi nekaj pesmi iz nove plate, ki pa so jih lepo prepletali s starimi.
Koncert se mi je zdel precej intimen. Dolores se je pogovarjala z ljudmi iz prve vrste, na prošnjo publike so celo zaigrali dodatni komad Promise (so sprejemali glasbene želje). Na oder je iz prvih vrst dobila vrtnice, pa plakate in celo italijansko zastavo.
Na žalost dvorana ni bila razprodana in je večina ljudi prišla bolj pogledat skupino, kot pa da bi bili dejanski feni. Vsaj takšen vtis sem dobila, ko sem se med koncertom ozirala okoli. Pogrešala sem tisto energijo, mogoče celo evforijo publike.
Cena karte je bila 34eur, kar se mi zdi za tak bend relativno malo. Je pa res, da smo verjetno le Slovenci vajeni tako visokih cen koncertov (ponavadi okoli 100 eur), saj lep delež dobi tudi organizator prevozov. Kaj moremo, v Slovenijo pač veliki bendi ne zahajajo.
O organizaciji koncerta pa tako:
* Italijani niso ravno točni. Odprtje vrat koncertne dvorane smo, na dežju in mrazu, brez dežnikov (ker naj bi jih na vhodu vzeli, čeprav ni potem nihče pregledoval osebnih stvari) dočakali ob pol osmih, čeprav naj bi jih odprli ob pol sedmih. Zamuda seveda ni tako gromozanska, ampak vsakih 5 min več v takšen vremenu je preveč. Se je pa koncert začel točno ob uri, kar je pohvalno. Tako smo že ob pol polnoči bili na busu in se peljali proti Sloveniji.
* Vodo so ti odprli in ti vzeli zamašek (verjetno iz varnostnih razlogov), kar je dokaj nepraktično, saj je ne moreš zapreti in je dati v torbo, tako da si med koncertom pač žejen.
Drugače pa ja, ti koncerti vedno tako hitro minejo. Jaz sem imela karto že aprila (hvala prijateljem za darilo), saj naj bi bil koncert že konec junija, pa je bila celotna turneja prestavljena na jesen. Torej, čakaš koncert dolgo, potem pride ta veseli dan. Štartaš ob 2h iz Lj, se voziš 4 ure, da prispeš do prizorišča, pa potem še dobre 3 ure, da se koncert začne. Koncert pa traja 2 uri in to res prehitro mine. Ampak je pa vredno čakati.
P.s.: Žal nimam nobenih svojih slikic in videoposnetkov. Sem pa nekaj utrinkov našla na internetu (čeprav me je prav presenetilo, koliko časa sem porabila, da sem kaj našla).
Objavi Komentar
Objavite komentar