PALEO RECEPT: JAJČNA SOLATA

Vsako leto ostane nekaj pirhov, ki se valjajo po hladilniku, ker so se jih vsi prenajedli, zato jih bom letos pripravila v solati, ki jo najraje jem skupaj s polovico avokada. Tak obrok je zelo nasiten. Pomembno je, da solato hranite v hladilniku, ohlajena je namreč najboljša. Zaradi hitrejše in enostavnejše priprave jaz sestavine zmešam v sekljalniku, tako da dobim jed, ki je bolj podobna jajčni kremi kot solati, vi pa jo lahko pripravite tudi ročno (sestavine pretlačite z vilico), če vam tako bolj ustreza.

Osnovne sestavine so:

- kuhana jajca (jaz sem porabila 3)

- 125 g konzerviranega lososa (lahko tudi tunina, upoštevajte, da ima močnejši okus)

- nekaj kislih kumaric (jaz sem uporabila 4 manjše)

- olivno olje (žlica ali dve)

- sol

- poper

- žlica ali dve limoninega soka

- pol žličke gorčice

Sestavine lahko poljubno spreminjate, lahko npr. dodate žlico majoneze ali kisle smetane, malo narezane stebelne zelene, drobnjak, za bolj pikantni okus pa začimbe, npr. čili. Zraven vam priporočam avokado ali redkvice, jajčno solato lahko nadevate v solatne liste, da dobite čolničke. Jajčno solato lahko vedno pripravite malo drugače.

SEKSI KEKSI?

Ne, nisem si sama izmislila tako privlačnega imena za kekse, recept sem dobila na kulinariki. Ali so keksi sploh lahko seksi? Ne vem, moji so bolj kot seksi "unikatni", saj je vsak drugačen. Ker nisem imela primernega modelčka za izrezovanje testa, vsi so bili namreč preveliki, sem uporabila kar pokrovček od začimb Maestro, ki je premera 4 cm, vendar pa testa ni lepo odrezal - logično, saj temu tudi ni namenjen:) Kekse sem naredila po manj sladki varianti, napolnjeni so s kremo iz bele čokolade in mascarponeja, kar jim daje ravno dovolj sladkosti. Iz spodnje mase sem dobila približno 120 krogcev, torej 60 keksov.

Za testo potrebujemo:

- 300 g moke

- 80 g mascarponeja

- 75 g zmehčanega masla

- 90 g sladkorja

- 1 jajce

- ščepec soli

- prozorno folijo

- vajlar

- peki papri

- pekač

Za nadev potrebujemo: 

- 150 g mascarponeja

- 300 g bele čokolade

- dresirno vrečko s  poljubnim nastavkom

Postopek:

Najprej pripravimo nadev, ki se mora pred uporabo dobro ohladiti. Priprava je zelo preprosta. Kar v posodi na štedilniku stopimo čokolado z mascarponejem, ves čas mešamo. Ko se čokolada stopi, posodo odstavimo in jo postavimo v hladilnik.

Za testo najprej zmešamo suhe sestavine (moko, sladkor, sol). Posebej stepemo jajce, kateremu dodamo maslo in mascarpone ter dobro premešamo.

Mokre sestavine dodamo suhim in pregnetemo testo.

Testo razvaljamo, sproti ga potresamo z moko, sicer se preveč prijemlje na vajlar.

Jaz sem ga razvaljala na debelino evrskega kovanca. Priporočam vam, da ga razvaljate bolj na debelo kot sem ga jaz oziroma da debelini testa prilagodite čas peke. Pečico vključimo na 180°C. Sedaj lahko začnemo z izrezovanjem krogcev, ki jih polagamo na pekač, prekrit s peki papirjem. Pečemo 8 - 15 minut (odvisno od vaše pečice - keksi ne smejo biti trdi, v sredini naj bodo še malo mehki). Ostanke testa ponovno zberemo v kepo, razvaljamo in ponovimo postopek. Če testo postane suho, mu dodamo malo mascarponeja, da se lažje razvalja. 

Polovico ohlajenih keksov premažemo z nadevom in pokrijemo s preostalimi keksi. Postrežemo jih naslednji dan oz. takrat, ko se krema primerno strdi.

LEPE VELIKONOČNE PRAZNIKE

GLASBENI DOKUMENTAREC # 4 - PINK FLOYD: THE STORY OF WISH YOU WERE HERE

Danes glasbeni dokumentarec za vse oboževalce in ne oboževalce Pink Floydov :)

Lani je izšel zares dober dokumentarec o enem najuspešnejših albumov Pink Floydov - Wish You Were Here, ki je nastal leta 1975. Zgodbo pripovedujejo David Gilmour, Roger Waters, Nick Mason, producenti in avtorji animacij. 

Tak dokumentarec je zares odličen, saj je človek do zdaj moral vedno sestavljati koščke zgodbe, kako so komadi nastali, zdaj pa ti jo podajo kar člani zasedbe. 

Imejte se fajn in prijeten ogled :)

Na tej povezavi si lahko pogledate celoten dokumentarec: http://www.dailymotion.com/video/xsjm8j_pink-floyd-the-story-of-wish-you-were-here-2012-full-documentary_shortfilms#.UVXazxy6eTM

Treiler:

DIY PROJEKT: MINI MEJKAP TORBICA

Prejšnji teden sva z mami naredili tole mini kozmetično torbico. Tutorial sem našla pri Say yes to hoboken. Kupila sem dva različno potiskana kosa blaga in zadrgo, mami pa nahecala, da mi je pomagala, saj sama ne znam šivati. Se mi pa zdi to odličen projekt za vse tiste, ki se učijo šivati in naslednjo takšno torbico bom naredila sama!:)

Postopek izdelave je enostaven, samo paziti moraš, da imaš kose blaga pravilno obrnjene. Tutorial te lepo popelje skozi izdelavo, zato je sama ne bi še enkrat opisovala. Sem pa na zadrgo dodala še charm v obliki sidra, da torbico malo popestri. Aja, pa naslednjič bom kupila kakšen trši kos blaga, da bo imela torbica lepšo obliko.

Meni je rezultat zelo zelo všeč. Res je mini (velika je toliko kot moja dlan) in zato je toliko bolj luškana (kot naprimer copatki za dojenčke:)). Ampak presenetljivo vanjo spravim vse nujne kose ličil. 

Tako da jo že pridno uporabljam, saj vnese malo reda v mojo torbo.:)

ROBYN HITCHCOCK

Danes na glasbenem sporedu: Robyn Hitchock.

Robyna mogoče že poznate, saj ni ravno nov na sceni. Dejaven je že kar precej let (od poznih 70ih). Jaz sem ga pravzaprav odkril šele zdaj, po izdaji nove plošče Love from London, ki je izšla v tem mesecu.

Robyn prihaja iz Anglije. Ni le pevec in kitarist, igra tudi tudi piano, orglice in bas kitaro. Robyn je vse do leta 2006 deloval v bendu The Soft Boys. Močan vpliv na njegovo glasbo so imeli John Lennon, Bob Dylan, Syd Berrett (Pink Floyd). Besedila pesmi so predvsem komična, otožni prizori pa so velikokrat vzeti iz vsakdanjega življenja. Hitchcock ima tudi bogato zbirko albumov solo kariere (recimo: Black Sanke Diamond Role, Groovy Decey, Eye, Luxor...).  Poslušajte, saj veste kako pravijo: kar je dobru, nej slabu :)  

Predstavitev novega albuma je naredil Robyn kar sam. Ogledate si ju lahko na spodnjih povezavah.
Tako redke prilike ne smete zamuditi, zato check it out:):

• http://www.youtube.com/watch?v=i__XU9M2sLQ
• http://www.youtube.com/watch?v=UGL_9mikG0w

Kliknite za support na spodnje povezave. Hvala :)

• Uradna stran: http://www.robynhitchcock.com/
• MySpace: http://www.myspace.com/robynhitchcock
• Twitter: https://twitter.com/RobynHitchcock
• Facebook: http://www.facebook.com/Robynhitchcock

To je ena od pesmi iz novega albuma Love From London, ki je izšla 4. marca letos.

MOJA PALEO IZKUŠNJA, 12. TEDEN

»Paleo is like a marriage. Being married is great, but you don't get all the benefits in the first few months or even years. At first it is heady and exciting, then it takes some perseverance. 

Pace your expectations.«

Več o paleo dieti: klik!

O svojem prvem mesecu paleo diete sem že pisala. Sedaj sem paleo že tretji mesec (kako čas hitro mineva), pa bi z vami delila nekaj mojih misli.

Kot sem že večkrat omenila, sem začela  s paleo dieto zaradi kronične slabosti in je bil en mesec drugačnega prehranjevanja test, ki bi mi povedal, ali problem tiči v prehrani ali moram vzroke iskati drugje. Za paleo dieto sem se odločila predsem zato, ker zdravniki ljudjem, okuženim z bakterijo helicobacter pylori priporočijo dieto brez glutena, sladkorja in mlečnih izdelkov. No, paleo dieta iz prehrane izloči tudi bel krompir, riž, skratka vse žitarice, stročnice itd., ki sicer ne vsebujejo glutena, a povečajo količino sladkorja v krvi in povzročajo vnetja v telesu.

Prvi mesec paleo prehranjevanja se iz prehrane izloči vsa omenjena živila, da se telo »očisti«, po enem mesecu pa lahko začneš uvajati nekatera živila nazaj in sam presodiš ali ti ustrezajo ali ne.

No, tudi sama sem v prehrano spet začela uvajati nekaj živil, predvsem riž in krompir. Vendar sem kmalu ugotovila, da imam po takšnem obroku, kljub temu da sem sita, željo, da bi še nekaj pojedla, ponavadi mi zadiši kakšen priboljšek. Nekajkrat sem celo pojedla kaj sladkega (dateljni, suhe slive), pa sem ugotovila, da je potem še slabše: tvoj apetit po sladkem še bolj naraste in želiš samo še več.

Pa se moram potem držat nazaj in prebrodit to krizo:).  Problem tiči predvsem v nihanju ravni krvnega sladkorja, če pa sladkorja (oziroma živil ki zvišujejo krvni sladkor) sploh ne uživaš,  pa preprečiš »da ti pade cuker« in začaran krog se ustavi. Zato se potem, če se le da, kar izognem tem prilogam, ker me samo spravljajo v skušnjavo.:)

Poleg tega pogosto zajtrkujem ovsene kosmiče (ki ne vsebujejo glutena, vendar niso paleo) s sončničnimi semeni in sadjem (brusnicami in dateljni)  , ki jih prelijem z mandljevim mlekom. Zjutraj, preden grem na faks, mi pogosto nek mesni zajtrk ne paše, poleg tega pa je tak zajtrk hiter in nasiten. Mandljevo mleko je sicer odličen nadomestek kravjega mleka (tudi za vse tiste, ki so intolerantni na laktozo). Okus sicer res ni enak, ima blag okus po praženih mandljih. Meni je všeč, samo cene so visoke:  najcenejšega sem našla v Maxiju za 3 eur/liter.   

Rada si naredim tudi paleo palačinke, ker so nasitne in okusne. In ker imam sestavine skorajda vedno pri roki.

Za na faks pa si ponavadi vzamem kar elanin kruh in pa kakšno sadje (banane, jabolka). Če imam kakšen daljši odmor, pa grem kam jest. Se pa že prej zavedam, da verjetno ne bom dobila ravno paleo obroka. Vedno je nekaj: ali je v omako vmešana moka, ali je dodano mleko, priloge so ponavadi fiksne in sicer krompir ali riž, tudi ko grem na solato, moram prositi, da mi določenih stvari ne dajo na solato (sir, jogurtov preliv...). Če naročam hrano na dom, ponavadi naročim mešano meso na žaru, kjer dobim tri kose mesa in jih imam za dva obroka. Tako da, če se mi ne da kuhat, se tudi najde kakšna opcija, da nisi lačen:).

Priznam sicer, da moji tedenski meniji niso najbolj raznoliki, je pa tudi res, da se veliko ne ukvarjam s kuhanjem. Poskrbim sicer, da upoštevam, da je na krožniku 50 odstotkov beljakovin in toliko zelenjave in da je tudi dovolj maščob, ker so ravno maščobe tiste, ki ti dajo občutek sitosti in tudi zmanjšujejo potrebo po sladkem. Uporabljam predvsem kokosovo mast, ghee in pa olivno olje.

Kar se pa tiče prekrškov: pride dan, ko nisem popolnoma paleo, a še vedno pazim, da se izognem glutenu, mlečnim izdelkom in sladkorju. Je pa sladkor tisti, kateri se največkrat znajde na mojem seznamu prekrškov:).

Sem pa z uvajanjem ne-paleo živil ugotovila, da je res najbolje, da se držiš paleo koncepta v celoti, ker so ta živila z razlogom »prepovedana«.

Kar se pa tiče mojih slabosti, ki so razlog za vse to: rada bi rekla, da so težave popolnoma izginile, ampak ne morem. Se je pa stanje drastično izboljšalo. Pridejo dnevi, ko mi je slabo ne glede na to kaj pojem in s hrano na to ne morem vplivati. Kar se tiče pa drugih dni, se je pa paleo koncept dobro izkazal in zato ne nameravam iti nazaj na star način prehranjevanja.

   

Drugače pa mi je paleo koncept všeč predvsem zato, ker prehranjevanje postane tako enostavno. Točno veš, kaj smeš in česa ne, v trgovini se zadržiš na oddelku z zelenjavo in mesom, ostalo pa lahko preskočiš:) . Včasih pa je tudi težko, ker moraš premagati samega sebe in se upreti kremšnitam in pici:). 

MISEL DNEVA

CVETNONEDELJSKA BUTARA

Zadnja - 6. nedelja v postnem času je v cerkvenem koledarju označena kot cvetna nedelja. Sledi ji veliki teden z veliko nočjo. Osnova za izdelovanje butar je v starem verovanju poganskih narodov, ki so praznovali praznik zelenja. Na ta praznik so ljudje zbirali rastline, ki naj bi jih varovale pred vremenskimi ne-prilikami; pred strelo, ujmami, točo, požari, povodnjo ter pospeševale rast, plodnost in odganjale zle sile in bolezni. Verjeli so v posebno zmagovito moč pomladi, ki jo ima, ko vzbrsti in so jo želeli prenesti čez vse leto. Preko blagoslova naj bi zelenje dobilo posebno moč, zato so zelenje ponesli na njive, ga zataknili za tramove streh... S temi naj bi odvrnili posege temnih sil. Blagoslovljene butare naj bi torej ščitile dom in družino ter zagotavljale dobro letino. Na Štajerskem so zasledili 11 različnih poimenovanj za butare, na Notranjskem 10.  Potice iz Ljubnega ob Savinji so edine butare, ki so figuralno oblikovane in izdelovanje le-teh je bilo pred kratkim razglašeno za živo mojstrovino državnega pomena. 

Včasih so se na butarah znašli tudi piškoti in sadje. Babica pravi, da so imeli otroci iz najbogatejših družin na butare navezane pomaranče (torej so kazale ekonomsko - socialni status). Sestava butar je bila v preteklosti odvisna od lokalnega zelenja, zato ne preseneča dejstvo, da ima vsako območje svoj način izdelovanja butar, pri nas, na Dolenjskem, pa skorajda vsaka vas, saj so se razvile lokalne in regionalne posebnosti. Sestava butar je bila odvisna tudi od verovanja ljudi v čarobno moč posameznih vrst rastlinja in ljudske simbolike njihovega števila (3, 7, 9, 33). 

Pomembno je tudi ravnanje z butaro ob prihodu domov. Seno poje živina, da bi bila bolj zdrava, pušpan se zatakne za tramove streh... Pri nas jih izdelujemo tako:

Potrebujemo:

- šopek pušpana

- 3 drenove šibe

- 3 dobroletovne šibe

- 3 leskove šibe

- 3 bezgove šibe

- poljubno količino mačic
- virh
- žingerc

- 10 cm dolg del pošpičenega kosa leskovega kola

- konopljeni motvoz (2 m)

- seno

- semenski krompir 

- manjše jabolko

- papirnato vrečko

- raznobarvni krep papir

- okrasni trak (2 m)

- vrtne škarje

- škarje
- olfa nož

Postopek:

Priporočljivo je, da butaro izdelujeta vsaj 2 osebi. Najprej je potrebno pripraviti material za izdelavo butare.

Vse šibe skrajšamo na dolžino 1 m. Obdržimo zgornji, tanjši del šib in jim odrežemo stranske vejice (pri mačicah jih pustimo). 

V papirnato vrečko damo suho seno, manjše jabolko in manjši semenski krompir. Jabolko in krompir položimo na seno in ju obdamo s senom tako, da oblikujemo tulec, saj bo to jedro naše butare. 

Na mizi razporedimo šibe in nanje položimo naše jedro, ki ga obdamo s šibami. Na spodnjem delu tesno zavežemo motvoz in z vrvjo nadaljujemo navzgor (povezujemo v razmaku 5 cm). Ena oseba butaro drži, druga pa jo povezuje in na vrh vstavi pušpan. Butaro pod pušpanom tesno povežemo in vrv zavežemo. Spodnji del šib prirežemo tako, da so v enaki ravnini in na sredino namestimo ošpičeni leskovi del.

Z okrasnim trakom prekrijemo motvoz, krep papir pa razrežemo na trakove širine 2 cm. Razrezane trakove privežemo na butaro pod pušpanom in na pušpan. Trakovi naj bodo v dolžini butare, preostanek odrežemo.

MISEL DNEVA

TORTA S KISLO SMETANO

Vsi tisti, ki ne marate kisle smetane - ne se ustrašit, v tej torti se kisle smetane sploh ne čuti, saj je predvsem v biskvitu, kar mu daje vlažnost. Če pa ste s kislo smetano na popolnoma nasprotnih bregovih, pa se jo lahko zelo enostavno tudi nadomesti (s sladko smetano/mlekom/kefirjem/jogurtom). Torta je zelo dobra, je pa res, da je malo drugačna, ker poudarek okusa ni na kremi, temveč na biskvitu, ki ga lahko pripravite tudi samostojno - kot kolač, brez kreme. Recept je zelo enostaven, biskvit lahko pripravite brez uporabe mikserja.

Za biskvit potrebujete:
250 g moke
270 g kristalnega sladkorja
1,5 žličke sode bikarbone
230 g masla
35 g kakava v prahu
250 ml vode
1,5 žličke soli
2 jajci
115 g kisle smetane
1 žličko vanilijevega ekstrakta

Za kremo potrebujete:
0,5 l sladke smetane
250 g mascarponeja
250 g kisle smetane

Za biskvit z metlico zmešamo moko, sladkor in sodo bikarbono. V posodo, ki je primerna za štedilnik, damo maslo, kakav, vodo in sol. Segrejemo in med gretjem mešamo z metlico, da dobimo zmes, ki je podobna vroči čokoladi.  

Ko skoraj zavre, posodo odstavimo in tekočino vmešamo v suhe sestavine, ki smo jih že pripravili. Najprej zlijemo polovico, dobro vmešamo in dodamo preostanek čokoladne tekočine. Dodamo jajce, ga vmešamo v testo in dodamo še drugo jajce ter dobro premešamo.

Dodamo vanilijev ekstrakt in kislo smetano. Vlijemo v pekač premera vsaj 26 cm. Kot vidite na spodnji sliki, je masa zelo tekoča, zato vam priporočam, da ne naredite tako kot sem jaz:) Maso pecite v pekaču, ki ima dno, sicer vam bo stekla ven. Pecite v predhodno ogreti pečici na 180°C, 50 minut. Postopek priprave biskvita je lepo prikazan tu: klik.

Ko se biskvit ohladi, ga dvakrat prerežete, da dobite tri plasti. Stepite pol litra sladke smetane in v smetano vmešajte kislo smetano (če je ne marate, jo enostavno izpustite in jo nadomestite z 250 g sladke smetane ali 250g mascaropneja) in mascarpone. Spodnji biskvit postavite v obroč, nanj razporedite nadev, to ponovite še enkrat, in kremo razporedite po zadnji plasti. Ker je krema zelo kompaktna, kremi ni potrebno dodajati želatine in obroč lahko takoj odstranite, s preostankom kreme pa lahko torto premažete tudi ob straneh.

Za nadev lahko dodate sadje, npr. breskve ali jagodičevje. Če ste bolj za čokoladni okus, pa lahko kremi dodate 100 g stopljene temne čokolade.

BREAKING BENJAMIN - RAIN

PALEO RECEPT: JABOLČNI ZAVITEK

Jabolčni zavitek oz. štrudelj je sladica tudi v paleo priredbi. Spodnji recept torej ni za vsak dan, saj vsebuje kar precej naravnega sladkorja. Preden se lotimo priprave, rozine namočimo v soku ene pomaranče, lahko pa dodamo tudi malo ruma. Če smo na ta pred-korak pozabili, pa pomarančni sok pogrejemo, saj se bodo rozine hitreje prepojile.

Za testo potrebujemo:

200 g mletih mandljev

50 g datljev (10 dateljnov)

2 žlici gheeja/kokosove masti

1 jajce

ščepec soli

Za nadev potrebujemo:

2 jabolki

1 žlico gheeja/kokosove masti

1 žličko cimeta

50 g rozin in sok ene pomaranče

mlete klinčke

mleti ingver

Najprej pripravimo nadev (jabolka naribamo in jim dodamo vse navedene sestavine). Ker jabolka vsebujejo precej vode, sem nadev najprej pokuhala v ponvi - toliko, da tekočina izpari, na ta način se bo čas peke skrajšal. Nadev pripravimo najprej zato, da se malo ohladi, preden ga damo na testo. Pečico vključimo na 200°C.

Testo pripravimo tako, da zmeljemo dateljne z gheejem in četrtino mandljeve moke. Jaz sem to zmes zmlela kar s paličnim mešalnikom. Nato dodamo preostale mandlje in eno stepeno jajce ter pregnetemo. Če želite, lahko dodate ščepec soli. 

Na pekač damo peki papir in na njem oblikujemo testo. Ker je precej mehko, ga bi bilo težko razvaljati, zato ga oblikujemo kar s prsti, težimo k temu, da je čim tanjše. Na testo nadevamo nadev, pri robovih pustimo centimeter prostora in ga na tesno zvijemo. Del, kjer se testo konča, položimo na peki papir, s tem preprečimo, da bi se zavitek med peko razprl.

Pečemo 15 minut. Še toplega razrežemo, ker se kasneje preveč drobi. Lahko ga posipamo s cimetom ali kokosovo moko.

 Najboljši je naslednji dan.

DOKUMENTARNI FILM #3 - SEARCHING FOR SUGAR MAN

Tretji dokumentarni film: Searching for Sugar man. 

Zgodba gre nekako takole: pripovedovalci se spominjajo odličnega glasbenika Rodrigueza, ki je deloval v šestdesetih letih. Igral je dobro glasbo, vendar ga v rodni Ameriki nihče ni poznal. Je pa bil izredno slaven in prodajan v Južni Ameriki. Tam je bilo namreč prodanih več kot milijon plošč in je bil bolj popularen kot Elvis Presley. Vsi so poznali njegovo glasbo, nihče pa ni vedel ničesar o njem.

Med iskanjem tega misterioznega glasbenika so ugotovili, da je naredil samomor. Kdo je ta človek? Ali je zares naredil samomor? Ali je morda še živ? Nadaljevanje zgodbe si poglejte sami, obljubim, da vam ne bo žal.

Resnično priporočam tale dokumentarni film, saj je eden najlepše posnetih dokumentarcev (z zelo zanimivo zgodbo), kar sem jih kdaj videl:)

Prijeten ogled:)

MISEL DNEVA

Danes misel dneva v nekoliko drugačni obliki. Nekaj let nazaj smo namreč na taboru Kreativnih multimedij naredili kratek filmček, ki vsebuje eno mojih ljubših misli.

THE STRYPES

"They have a knowledge of R&B and blues at 16 years of age that I have only amassed in my 65 years. They're just like a breath of fresh air."  by Elton John

Danes na sporedu zelo mlada skupina The Strypes.

The Strypes je štiričlanska skupina iz Irske. Sestavljajo jo Ross Farrelly (glavni vokal,orglice), Josh McClorey (kitara in vokal), Pete O’Hanlon (bas kitara in orglice) in Evan Walsh (bobni). Njihovi idoli so bendi iz šestdesetih, sedemdesetih, kot naprimer Dr. Feelgood, The Rolling Stones, The Yardbirds, Lew Lewis in Rockpile. Po nekaj mesecih intenzivnih vaj so že imeli prve " špile " v raznih lokalih po celi Irski. Aprila lani so izdali 4 blues priredbe. Danes potujejo po Londonu in tudi tam koncerterajo. Bend je bil vpisan tudi v Rocket Music Management, ki je v lasti Eltona Johna, ki pravi, da je fan The Strypesev. Prav tako so nad njimi navdušeni Jeff Beck, Paul Weller and Dave Grohl tega novo nastalega benda. Not bad, ha?

Bend danes dela na svojem debitantskem albumu in ne dvomim, da bo izdelek več kot odličen.

Kliknite na spodnje povezave in s tem podprite mlade glasbenike. Hvala.

• Uradna stran: http://thestrypes.com/
• MySpace: http://www.myspace.com/thestrypesband
• Twitter: https://twitter.com/The_Strypes
• Facbook: http://www.facebook.com/TheStrypes

PALEO INTERVJU - MARKO ROBLEK, BOSONOGI MARATONEC, PALEO NAVDUŠENEC IN MINIMALIST

Marko Roblek je vitez dobrega teka, je zagovornik in promotor bosonogega teka, saj ga prakticira tudi sam. In to zares, v smislu bosonogih (ultra)maratonov! Zase pravi, da je paleolog, saj v zadnjih treh letih bolj ali manj živi in jé paleo/primal. Je avtor bloga Minimalist - manj je več, enostavno je vedno najboljše, saj ga fascinira enostaven način bivanja, oblačenja, potovanj in kompleksen način doživljanja. Že leta 2010 je so-vitezom poročal o svojem paleo eksperimentu in jih nagovarjal, da se mu pridružijo pri novembrskem paleo izzivu. V lanskem letu se mu je pri 30 dnevnem paleo-novembrskem izzivu pridružilo 150 udeležencev. V začetku marca letos pa se je začel Paleomarec. Kljub temu, da je nekaj dni marca že mimo, še ni prepozno, da se jim pridružite. Več info na: FB Paleovember.

Lahko bi rekli, da je v Sloveniji paleo prehrana v javnosti širše prepoznana od objave prevoda knjige Roba Wolffa - The Paleo solution (Paleorecept) dalje. O omenjeni knjigi in paleo prehrani so poročali tudi večji mediji (Delo, Dnevnik...). Ob brskanju po raznoraznih splošnih internetnih forumih pa je zaznati odklonilen odnos do paleo prehrane, kar je razvidno iz ciničnih komentarjev paleo skeptikov, ki že po imenu in brez dodatnih informacij kar počez ocenjujejo, da gre samo za novo dieto in da je treba jesti "vsega po malem", za hujšanje pa je njihov moto: "kolikor kalorij poješ, toliko jih moraš porabiti". Nasprotno je v ZDA paleo skupnost tako močna, da jo posamezniki vidijo kot poslovno priložnost in že obstajajo podjetja, ki se ukvarjajo s pripravo paleo jedi, obstaja paleo revija, knjige o paleo prehrani pa rastejo kot gobe po dežju. Avstralija, pa tudi evropske države, npr. Velika Britanija, Nemčija (ki ima tudi paleo restavracijo v Berlinu) Ameriki sledijo, bloge o paleo prehrani pa je mogoče najti v mnogih jezikih.

Kaj menite, glede na izkušnje iz Paleovembra in Paleomarca, se bo v Sloveniji zanimanje za paleo prehrano v bodoče povečalo? Zaenkrat se zdi, da je (predvsem po vaši zaslugi, in zaslugi knjige Paleorecept) paleo koncept že pridobil nekaj privržencev, vendar pa nekako ni zaznati povečanja števila blogov, knjig, ipd. s tega področja kot je to vidno v tujini.

Že vaš blog je eden od dokazov, da se paleo zavest pri nas širi, poznam jih vsaj še ducat, ki so nastali v zadnjem času. Paleo je že nekaj časa priznan v crossfit sredinah, vedno več fitnes trenerjev ga vključuje v svoje prehranske programe. Vseeno pa gre za Slovencem dokaj novo filozofijo, ki se še ima za uveljaviti v prihodnjih nekaj letih. Naši ljudje so do vseh novosti, še posebej tistih, ki rušijo njihove ustaljene (prehranske ali katerekoli druge) vzorce zelo zadržani in šele ko dovolj velikokrat slišijo, preberejo ali pa jim to pove njihova okolica, si tudi sami upajo poskusiti. Če potegnem paralelo z bosim tekom, ki ga sam prakticiram in promoviram že šesto leto: prvi dve sezoni so me imeli za mazohista; ko so videli, da še vedno funkcioniram, samo še za malo norega; ko sem začel okrog hoditi s knjigo Rojeni za tek, pa so se počasi odprli. Menim, da bo tudi paleo gibanje pri nas dozorelo.

Neizmerno me je že jeseni presenetil odziv na Paleovember, ki smo ga lansirali skoraj istočasno z izidom knjige Paleorecept Robba Wolfa. Knjiga je šla za med, ljudje so začeli govoriti in razmišljati o svoji hrani. Nekaj so s svojimi objavami dodali še mediji in poznam kar nekaj paleojedcev, ki so to ostali tudi po koncu meseca; ki so navdušili svoje družinske člane, prijatelje. Seme je bilo zasejano.

S FB Paleovember projektom vabite paleo navdušence, da se udeležijo 30-dnevnega paleo izziva Paleomarec. Ne gre za prvi Paleovember projekt, saj se je v lanskem letu Paleovembra 150 udeležencev šlo paleo izziva. Kakšen feedback ste dobili po zaključku Paleovembra? Kako so udeleženci poročali o svoji izkušnji? Koliko od njih je "povratnikov", ki so se pridružili Paleomarcu?

Paleovember je bil najprej posrečen hec, interna fora, kot že nekaj takih v preteklih letih. Kot ponavadi sem hotel zmotivirati nekaj svojih prijateljev, da skupaj zagrizemo v 30-dnevni izziv brez predelanih ogljikovih hidratov, mlečnin, stročnic, sladkorja, industrijskih olj. Zmeraj je lažje, če imaš podporo skupine. Na hitro sem takrat postavil stran na Facebooku, odprl dogodek, povabil ducat ljudi in zadevo pustil. Ko sem naslednji dan odprl stran, mi je skoraj čeljust odpadla; na dogodku se je pofočkalo več kot 30 ljudi. Dan zatem jih je bilo že dvakrat toliko, na koncu nas je bilo vseh skoraj 150. Na viralnost družabnega omrežja res nisem računal. :)

Tak odziv je terjal določeno odgovornost, zato sem se potrudil, da sem vsem na strani ponudil čimveč uporabnih informacij in napotkov ter odgovarjal na dileme in vprašanja. Bil je res izjemen mesec, ko sem se ogromno naučil od drugih, hkrati pa sem se moral neprestano izobraževati, da sem lahko kolikor toliko odgovoril na vsa ta vprašanja. Ljudje so tudi med sabo izmenjavali informacije, recepte, teh smo na strani zbrali več kot 160.

Verjamem, da so tudi zaradi podpore skupine mnogi vztrajali do konca, ker so v trenutkih šibkosti našli sotrpine, ki so jim pomagali. Na koncu smo dobili tudi več kot 30 odzivov in poročil; prav vsak, ki se je lotil izziva je pozitivno ocenil rezultat. Najsi bo v manjši telesni teži na račun maščob, v boljši prebavi, pri določitvi problematičnih živil, v boljšem počutju, izboljšani krvni sliki...

Ker se je o Paleovembru toliko govorilo, so me mnogi spraševali, kdaj bomo spet ponovili izziv. Pravzaprav niti nisem resno razmišljal o spomladanski ponovitvi, potem pa sem po nekaj prekrških okoli praznikov videl, da rabim nekaj takega že zaradi lastne discipline. Praktično brez promocije in reklame se nas je spet zbralo krepko čez 100, večine niti ne poznam. Tudi povratnikov je veliko ali bolje rečeno tistih, ki so paleo način prehrane vzeli za svojega in želijo svoje izkušnje deliti z novinci. Tu se lahko navežem na prejšnje vprašanje: če se že ne vidi v klasičnih medijih, blogih in knjigah, pa je na družabnih omrežjih paleo zelo popularen in viralen.

Tri leta je že od vašega prvega paleo eksperimenta, leta 2010. Kako ste v teh treh letih inkorporirali paleo način prehrane v svoj vsakdanjik?

Z veseljem bi se pohvalil, da tri leta dosledno sledim paleo prehranjevanju, pa bi se zlagal. J Vseeno, vse, kar sem prehransko počel v tem obdobju je bil svoje sorte eksperiment, paleo pa je bil vseskozi rdeča nit.

Nad paleom sem se navdušil v eni krajši tekaški pavzi leta 2010 in ga takoj vzel za svojega, ker je znanstveno utemeljen, evolucijsko definiran in logičen. Ko sem sam poskusil, mi je bilo jasno, da je to tisto, kar sem dotlej iskal. Pred leti sem namreč s hrano že eksperimentiral; preizkušal sem postenje, vegetarijanstvo, veganstvo, a nikoli se nisem počutil tako dobro kot na paleo.

Kako gresta skupaj tek in paleo prehrana, saj je za tekače znano, da uživajo veliko ogljikovih hidratov, paleo pa je prehrana z manj OH?

Drži, tudi mene je najbolj skrbelo, kako bom shajal brez vseh teh predelanih OH-jev pri svojem teku. Od začetka svojega tekanja pred 20 leti sem poslušal in bral le o OH-jih pred, med in po teku, pravzaprav v vseh obrokih. Tudi klasična prehranska piramida zapoveduje okrog 60% OH-jev v dnevni prehrani, vsi športni nutricionisti ji brez izjeme dajejo prav. Moji strahovi so se potrdili, ko sem spet začel malo več teči, po kakih treh tednih novega paleo cikla v letu 2010. Bil sem popolnoma brez energije, izmučen, počasen. Regeneracija je bila počasna, za tek sploh nisem imel več prave volje. Kljub vsemu sem vztrajal in kaka dva tedna kasneje doživel popoln preobrat – kar naenkrat se je energija vrnila, spet sem lahko tekel brez težav, bolečin po teku ni bilo več. Ko sem to na svoji koži izkusil še dvakrat kasneje, mi je bilo jasno, da se tudi na paleo da normalno teči – le telo se mora odvaditi predelanih OH-jev in sladkorjev v prehrani in začeti izkoriščati maščobno presnovo. Tekači, ki trenirajo zelo veliko, tekmovalci in atleti so bržkone malo drugačna zgodba, a rekreativci, med katere se tudi sam prištevam, po mojem mnenju brez težav lahko normalno funkcionirajo in tečejo s paleo prehranskim režimom.

Ste oče treh otrok. Ali tudi vaši otroci jejo paleo? Kako združujete paleo prehrano z družinskim življenjem?

Žena je zelo hitro sledila zgledu in sedaj že lep čas kuhava in jeva na paleo način. Kar se otrok tiče, pa se zaenkrat še ne kvalificiramo kot sodobna paleo družina. :)

Dvojčka sta še majhna, leto in pol imata in pojesta vse kar dobita, z OH-ji vred, hčerki pa pri dobrih treh letih tudi še ne želim zameriti palea s tem, da bi jo silil vanj. Otroke poskušamo vzgajati z zgledom in verjamem, da bo to obrodilo sadove. Vseeno pa težimo k tem, da je na domačih policah in na krožnikih kar se le da domače hrane, pridelane in vzgojene na naraven način, brez pesticidov in aditivov. Za kvalitetno hrano odštejemo nekaj več denarja, a se vsekakor splača.

Sama imam največ težav s paleo prehrano takrat, ko se časovno zakalkuliram, npr. da moram v službi ostati dlje ali pa imam kakšen nenačrtovan nujni opravek in ne morem domov na kosilo, sem pa že neznosno lačna. Kaj priporočate v takih primerih, kaj naj imamo paleo jedci vedno s sabo oz. če imamo čas, da skočimo v trgovino, kaj naj izberemo? S prehodom na paleo način prehranjevanja odpadejo priročni prigrizki, ki jih je mogoče najti na vsakem koraku (burek, pica, kebab, ipd.). Kateri so tisti paleo prigrizki, ki jih priporočate?

Sam se poskušam pred skušnjavami zavarovati tako, da imam v avtu ali v računalniški torbi vrečko oreškov, morda lešnikov ali mešanico različnih. V kritičnih trenutkih pomaga in reši lakoto. Tudi kakšno jabolko ni odveč, surovo korenje je idealno za zobat. Poznam paleo jedce, ki s sabo v plastičnih posodah prenašajo kuhana jajca, solate s piščancem in podobno. Izkušen paleojedec je čez čas pripravljen na nepredvidene dogodke. :)

Po drugi strani pa moram omeniti, da občasna lakota ali celo postenje (kakih 6, 12, tudi 24 ur) ni nič slabega, celo dobrodošlo je za naš organizem in metabolizem. Redni trije ali celo pet obrokov na dan so sodobna pogruntavščina.  Naš prednik, paleo človek, ni imel ves čas hrane pri roki, saj jo je moral uloviti ali nabrati. Lovil in nabiral je, ko je bil že lačen, če je bil lov neuspešen, je bil lačen še precej dlje. Naš metabolizem je evolucijsko temu prav dobro prilagojen: v obdobjih, ko ni novih hranil, telo uspešno kuri zaloge maščob. In maščob imamo dovolj za tedne ali celo mesece stradanja.

Paleojedcem, posebej tistim malo bolj izkušenim, priporočam občasna postenja, izpuščanje obrokov in podobno. Telo in naša hormonska slika bosta s postom še nekoliko izboljšana.

Kot vir večkrat navajate Marka Sissona in njegovo spletno stran. Katere spletne vire bi priporočali paleo jedcem, poleg svojega bloga? Kje najdete nove recepte?

Sisson je bil prvi avtor s tega področja, na katerega sem naletel in je poleg Robba Wolfa prav gotovo moja prva referenca. Drugače pa je svetovna paleo (in low carb) scena res izjemno široka. Zadnje čase študiram dela Garyja Taubesa, Arta DeVanyja in Stephena Phinneya, spremljam pa tudi cel kup blogov in spletišč. Posebej receptov je na spletu ogromno in mislim, da mi še dolgo ne bo zmanjkalo idej. :)

Izbor blogov in spletišč sem pred kratkim naredil tule: klik.

Pri paleo konceptu je poudarjen tudi pomen spanca. Sama težko ulovim priporočljivih 8-10 ur spanca na noč. Kako uspeva vam?

Glede na to, da imam tri majhne otroke, lahko mirne duše rečem, da jih tudi jaz zelo težko ulovim. :) Vsake toliko mi že uspe, mislim, da bo vedno bolje.

Nasploh pa menim, da smo dandanes čisto preveč obdani z elektronskimi »motilci«, ki nam krajšajo spanec in kvarijo počitek. S tem mislim na računalnike, televizorje, pametne telefone. Tudi sam se občasno zalotim, da še pozno v noč tolčem po tipkovnici – trudim se, da bi bilo takih večerov čimmanj, saj aktivnost ponoči negativno vpliva na kvaliteten počitek. Zadnje čase doma prakticiramo večere brez televizije. Se mi zdi, da smo vsi bolj pomirjeni, otroke lažje spraviva spat in tudi sama lažje zaspiva brez živčnosti, polne glave problemov ali vizualnih stimulansov.

Morda velja omeniti še tole: naše telo je evolucijsko prilagojeno na spanje po cirkadianem ciklu. Naša biološka ura je povezana z dnevom in nočjo: zvečer telo sprošča več melatonina in postanemo zaspani, zjutraj nas s svetlobo biološka ura zbudi. Če bi v naše večere vnašali manj umetne svetlobe, bi se prej umirili, lažje zaspali in se bolj spočili. Sicer je 8 ur idealnih; glede na letne čase bi morali pozimi spati še nekoliko več, poleti pa manj. Vsak paleojedec bi moral vzeti na znanje, da je sestavni del paleo življenja, izgubljanja odvečne teže in zdravja, poleg redne vadbe, prehrane, svežega zraka in sonca tudi dovolj spanja in počitka. Naš paleoprednik ni delal več kot 20 ur tedensko, ostalo je porabil za počitek, spanje in družabno življenje.

Poleg paleo prehrane poudarjate tudi minimalistični način življenja. Kako ste spremenili svoje življenje, da ga sedaj živite bolj preprosto?

Predvsem se mi zdi, da si dandanes življenje na vseh področjih preveč kompliciramo. Včasih se pogovarjam s starši ali starejšimi ljudmi, ki vedo povedati, kako preprosteje se je živelo še nekaj desetletij nazaj. Menim, da ima vsak čas svoje zakonitosti in da je treba v korak s časom, a vseeno lahko marsikaj v življenju poenostavimo, saj ne daje nobene dodane vrednosti h kvaliteti življenja.

Sam sem začel poenostavljati, ko sem začel teči bos in sem prav na ta način postal boljši tekač v smislu dojemanja gibanja in rekreacije kot pripomočka za polnovredno življenje. Doma poenostavljamo pri pripravi hrane, pri nakupih v trgovinah, pri oblačilih, pri vsakodnevnih ritualih z otroci, pri potovanjih (komaj čakam, da gremo prvič kampirat :)), pri izbiri opreme stanovanja, recimo. Gre za konstanten proces in vedno nove izzive. Všeč mi je misel Rogerja Deakina, ki je nekoč dejal: Popolnost ni dosežena takrat, ko nimaš več kaj dodati, ampak ko nimaš več kaj odvzeti.

DIY PROJEKT: PRENOVA SOBE

Že nekaj let sem govorila, da bom prenovila sobo. Po eni strani zato, ker je soba prenovo res potrebovala (soba je izgledala natanko takšna, kot takrat, ko sem imela 16 let:)), po drugi strani pa sem želela tudi videti, kako drastično bi lahko sama prenovila sobo, ne da bi za to porabila veliko denarja.

Odločila sem se, da bom sama prebarvala pohištvo in ga premaknila tako, da bo v sobi čimveč prostora (moja soba je majhna, okoli 8 kvadratnih metrov), prepleskala stene in kupila nekaj malenkosti, ki bodo v sobo vnesle prijetno vzdušje. 

Tako sem oktobra, ko je bilo zunaj še toplo, znesla na dvorišče pohištvo in se lotila barvanja. Izbrala sem si belo akril emajl barvo in kljub temu, da v sobi nimam veliko pohištva, je bilo barvanje kar zamudno. Na vsak kos sem namreč nanesla vsaj dva sloja in ker sem med tednom v Ljubljani, sem kar nekaj vikendov dneve preživljala s čopičem v roki:). No, ko sem končala, je bil zunaj že sneg:) 

Aja, pa ročke na omarah sem želela zamenjati, ker mi niso bile všeč, pa sem ugotovila, da bi me samo to stalo okoli 60 evrov. Ko sem videla to cifro, so se mi naenkrat stare ročke zdele čisto v redu, tako da sem potem kupila srebrni sprej za 7 evrov in se mi zdi, da staro-novim ročkam prav nič ne manjka.

Moški del družine sem zaposlila s pleskanjem sobe. Tudi to se je zavleklo, saj je bilo treba najprej vse prejšnje nanose barve zdrgniti iz sten in šele potem nanesti novo plast. Za tri stene sem si izbrala belo barvo, za eno steno pa vijolično, da malo popestri sobo.  

Najbolj sem uživala v dekoraciji sobe. Nekaj vznemerljivega je v tem, da nekemu pustemu, brezveznemu prostoru daš svoj osebni pečat. Listanje katalogov, brskanje po blogih.... že samo načrtovanje je zabavno.

Zavese, ogledalo, pin board, lončke za rožice, okvirje za slike in luči sem kupila v Ikei. V Novem mestu  sem šla pogledat v trgovino z zavesami, da bi videla koliko bi stale zavese za moje okno. Izbrala sem osnovne in ne najdražje zavese in mi je prodajalka naredila predračun za 180 evrov! V Ikei pa sem dala za te luškane čipkaste zavese 10 evrov, za sive zavese pa okoli 20 evrov. Tako, da ja, v Ikei se najde toliko kjut stvari, ki so hkrati tudi ugodne, da se splača zapeljat v eno od bližnjih Ikej (Gradec, Celovec, Vileš).

Stara mama je našla v omari še zapakirano in neuporabljeno ročno izdelano posteljnino, ki je stara že vsaj  40 let. Posteljnino smo oprali in zgleda kot nova. Pa še lepo paše v sobo.

V okvirje sem dala printe, ki sem jih že nekaj časa zbirala in jih na steno kar prilepila z obojestranskim močnim selotejpom.

Sobo se da popestriti še s kakšnim mini diy projektom, kot naprimer lonček za svinčnike iz konzerve ali pa vazo iz kozarca od marmelade. 

Sem malo preračunala, koliko me je prenova stala in se znesek giblje med 200 do 250 evri, kar me je kar malo presenetilo, ker sem mislila, da je končni znesek manjši. Tako da tudi recikliranje ni tako ugodno:)