Glede na to, da smo vam predstavili že kar nekaj zdravih in tudi manj zdravih receptov, resnih tem s področja prehrane pa se še nismo dotaknili, se mi je med predavanjem o zdravem življenjskem slogu utrnilo nekaj misli in iztočnic, ki pa so zgolj moje mnenje, oziroma samospraševanje. Morda se vam bo zdelo tole moje razmišljanje nekoliko zagrenjeno in negativno. Nisem prehranski strokovnjak, ampak glede na to da jemo vsi, za razmišljanje o hrani niti ne rabim biti:)
Bila sem na predavanju z zgornjim naslovom. Po zakonu so delodajalci namreč dolžni promovirati zdravje in zato smo morali zaposleni pristostvovati temu predavanju, ki je trajalo dve uri.
Pričakovala sem, da bo gospa predavateljica povedala, tako kot so nam v zadnjem letniku faxa, na sistematskem pregledu, kaj smemo, česa ne smemo, kdaj smemo in zakaj ne smemo.
Pa ni, prvo uro je dalan poudarek grafom, preglednicam in odstotkom. Povedala je, zakaj umiramo, da v 35% zaradi bolezni srca in ožilja, v 32,7% zaradi raka, da v 50% na zdravje vplivajo socialno - ekonomski dejavniki, 25% zdravstveni sistem, 10% pa fizično okolje. Da le 12% Dolenjcev upošteva priporočila, da je treba vsak drugi dan jesti polnovredne žitarice in da bi morali dnevno pojesti 400 do 800 g sadja in zelenjave. Minimalno bi morali pojesti vsaj 250 g zelenjave in 150 g sadja in da bi morali sadje ter zelenjavo jesti pri vsakem obroku. Povedala je, da jemo preveč nasičenih maščob, da bi jih lahko pojedli maksimalno 5 g na dan in ne 12 g, kolikor jih pojemo. Da bi se morali gibati 5x na teden, vsaj 30 minut tako intenzivno, da se zadihamo in spotimo.
V naslednji uri pa je govorila o prehrani. Izvedeli smo, da smo zgolj mi, posamezniki tisti, ki moramo poskrbeti za svoje zdravje, da vsi dajemo prevelik poudarek hrani ob praznovanjih, da pojemo preveč polnomastnega mleka in polnomastnih mlečnih izdelkov, živalskih maščb in preveč rdečega mesa.
Pa razložila nam je slavno energijsko ravnotežje. Preprosto formulo, po kateri moramo porabiti toliko energije, kot je vnesemo v telo. Da mora to vsak posameznik zase znati narediti in ne bo imel težav s prekomerno telesno težo. Da je treba uživati varovalno prehrano, s čim manj maščob in sladkorjev. Da morajo biti obroki čez dan enakomerno razporejeni, saj bo tako verjetnost, da bomo dobili več mikro in makro hranil, večja.
Pokazala nam je graf, iz katerega je bilo razvidno, da naj bi bila telesna teža povezana s številom obrokov, ki jih pojemo. Tisti, ki pojedo 3-4, imajo manj težav s telesno težo. Zajtrk in malica naj bi pokrivala 40% energijskih potreb, kosilo in malica 40% in večerja 20%. Največ, da je treba pojesti ogljikovih hidratov, sledi sadje in zelenjava, nato meso, najmanj pa lahko pojemo maščob. Ogljikove hidrate moramo pravilno izbirati. Jedi morajo biti iz polnozrnate moke, jesti je treba rjavi riž, vsaj enkrat na teden koruzne žgance (seveda brez zabele). Treba je piti 100% sadne in zelenjavne sokove, če nam ne uspe zaužiti dovolj sadja in zelenjave.
Predstavila je ITM, index telesne mase kot uporaben kazalec za določanje našega zdravja in
krog spreminjanja, ki prikazuje proces spreminjanja našega življenjskega sloga. Začne se s fazo razmišljanja, ki vodi ali pa ne vodi v priprave na spremembe. Če ni interesa za spremembo tveganega življenjskega sloga, ostanemo samo pri razmišljanju, sicer pa sledi faza priprav, izvajanja in vztrajanja, ki je najtežji korak in ravno v tej fazi je največ neuspehov. Če nam uspe, sledi korak ponovitve in krog se spet zavrti.
Pri beljakovinah moramo pri mesu izbirati puste vrste (piščančje in puranje meso, kunčje in zajčje, ribe, pri ostalem mesu pa odstraniti vidno maščobo). Polnomastne mlečne izdelke lahko uživajo samo otroci do 2. leta, nato pa so lahko maksimalno z 1,6% mlečne maščobe. Količino jajc je treba omejiti, ker jajčni rumenjak vsebuje preveč holesterola. Pri otrocih sicer ni treba omejevati količine jajc, odrasli pa lahko pojemo samo eno jajce na teden. Stročnice naj bi bile bistven vir beljakovin in naj bi jih uživali vsaj enkrat na teden, medtem ko meso lahko uživamo samo 3 do 4 krat na teden, 1 do 2 krat na teden pa naj bi jedli ribe.
Pri maščobah da se je treba izogibati tistih, ki so živalskega izvora in izbrati olivno olje, repičino, arašidovo ali bučno olje. Kokosova maščoba se odsvetuje, oreščki pa spadajo med zdrave maščobe.
Sol neposredno povzroča povišan krvni sladkor, posredno pa zvišuje telesno težo, saj sol jedem izboljša okus in posledično v telo vnašamo več hrane, kar povzroča debelost.
V Sloveniji naj bi bilo 40% prekomerno hranjenih ljudi in 15% debelih, v razvitem svetu pa 50% prekomerno hranjenih in 25% debelih.
Ne bi bilo smiselno, da se dotaknem vsakega segmenta, kjer imam pomisleke. Raje bom zavzela bolj splošno stališče oz. podala svoja opažanja. Predavateljica je samo opravljala svojo službo, kaj naj dela in kaj naj govori, pa ji diktira slovensko Ministrstvo za zdravje. Tisti, ki stališča dejansko oblikuje, ministrstvo pa mu samo sledi, pa je Svetovna zdravstvena organizacija. O tem, kdo dejansko diktira, kakšna stališča naj se oblikujejo, danes ne bi.
Pri predavanjih takega tipa imam občutek, da se navidezno išče krivca za situacijo, v kakršni smo, saj da se ve, kdo je kriv, s prstom se kaže na posameznika, ki je za vse odgovoren. Zdi se mi, kot da nam govorijo, da nam že desetletja dopovedujejo, kaj je dobro za nas, mi pa ne poslušamo, zdaj pa imamo. Umiramo zaradi srčno-žilnih obolenj, sami smo si krivi. Vse breme se prelaga na posameznika, ki je preveč len, hedonistično - potrošniško naravnan, neumen, šibek in nedojemljiv, da ne more upoštevati preprostih pravil kot je načelo energijskega ravnotežja. Ali to torej pomeni, da visoko izobraženi ljudje, ljudje z doktorati, strokovnjaki na svojih področjih, ki imajo povišan krvni tlak ipd. niso dovolj odločni, da bi se držali preprostih smernic, ali da so preleni, ker ne telovadijo 5x na teden?
Je res vse tako preprosto, ali pa se skuša zgolj prevaliti breme iz odgovornosti družbe in iz podjetij, ki nas z oglaševalskimi akcijami vabijo naj kupimo njihove nezdrave ali pa "zdrave" izdelke. Se skuša prevaliti breme iz delodajalcev, ki vsak dan več zahtevajo in nas postavljajo v stresne situacije, na posameznika, ki pač nima razvitih tehnik za zmanjševanje stresa oz. jih ne prakticira? Če prav razumem je vse jasno. Jasno je, da je eno jajce na teden maksimum, da se lahko je samo mlečne izdelke z maksimalno 1,6% mlečne maščobe in da je treba jesti vsaj 4 obroke dnevno. Tukaj ni kaj za debatirati, to so notorna dejstva (splošno znana dejstva, ki jih ni treba dokazovati).
Če je torej posameznik odgovoren za svoje zdravje, s čimer se pravzaprav strinjam, zakaj nam torej država diktira, kaj je gotovo dobro in kaj je gotovo slabo in nas v to tudi sili? Če država oz. sistem vali breme na nas, zakaj bi jo upoštevali v njenih smernicah? Nihče nam namreč ne more zagotoviti, da so pravilne. Če se jih boste popolnoma držali, na koncu pa zboleli, boste vseeno krivi sami, saj bodo krivili stres ali pa "živce" ali pa rekli, da je "vse v glavi".
Je problem res v fazi vztrajanja, kjer nas največ pogori, ali pa je tudi v predpisani prehrani, v kateri je pač težko vztrajati, ker ni ustrezna? Gotovo so ljudje, ki jim tak življenjski slog odgovarja, ampak ali je res mogoče trditi, da to velja za vse?
Zakaj se ves čas poudarja samo snovi, ki jih neko živilo vsebuje, nič pa se ne omeni, kako telo to živilo presnavlja in ga uporabi? Če ima jajčni rumenjak veliko holesterola, to namreč ne pomeni, da se bo holesterol avtomatično povišal tudi vam, ob predpostavki da boste pojedli več kot eno jajce na teden. Potrebno je namreč upoštevati, kaj telo z jajcem naredi, kako ga presnavlja, kako presnavlja holesterol iz rumenjaka ipd. Če karikiram... govedo lahko živi samo od paše, torej od trave, ki ima gotovo veliko hranilnih snovi, potrebnih za življenje. Ampak je ljudje ne jemo. Zakaj? Ker je enostavno ne presnavljamo dobro oz. je ne. Tako je tudi z ostalimi živili. Trava bi lahko bila sama po sebi super živilo, ampak pač ni primerna za človekovo prehrano.
Zastavlja se mi tudi vprašanje, kako smo prišli do tu, kjer smo? Kako se je človeštvo lahko razvijalo in napredovalo, če ni vedelo za obstoj prehranske piramide, če ni vedelo za bazalni metabolizem in za energijsko ravnovesje ter ITM? Verjetno so upoštevali svoje telo, ki jim je sporočalo kaj potrebuje, koliko in kdaj. Zdi se, kot da se je ta sposobnost v moderni družbi izgubila oz. pozabila ali pa slabo počutje pripisujemo staranju, hormonskim neravnovesjem, pripišemo dediščini v smislu "saj so bili vsi v družini taki". Podatki, ki so nam bili predstavljeni so že tako stari, da so zastareli. Če bi predstavljena teorija res delovala, potem ne bi bili tu, kjer smo. Kje smo? Pravijo, da je v razvitih delih sveta 50% ljudi prekomerno hranjenih, 25 % debelih, torej da je samo 25% ljudi z ustrezno telesno težo. Pa je res možno, da večina prebivalstva v razvitem svetu pač nima dovolj volje, da bi se uprla nezdravi hrani, da bi 5x na teden telovadila in našla svoje energijsko ravnovesje? Kako je to mogoče, če pa je vse tako zelo preprosto?
Če nam govorijo, da smo sami krivi, da je z nami nekaj narobe, ustvarjajo podobo idealnega življenjskega sloga in idealnega telesa. Če vsak dan poslušamo, da je z nami nekaj narobe, da je problem v nas in če nam to, poleg medijev, zatrjuje še država, ki naj bi imela vsaj kanček kredibilnosti, (konec koncev država vzdržuje zdravstveni sistem), v nas vzbuja negotovost in nezadovoljstvo, s tem pa soustvarja idealne pogoje za vpliv vseobsežne industrije, ki na nas dobro služi. Tu pa se vse šele začne...
+copy.jpg)
