Granita je italijanska napol zamrznjena sladica iz sadja, sladkorja in vode. Podobna je sorbetom, le da se pri graniti ohranijo ledeni kristali: s posebnim aparatom za pripravo granite, ali pa to naredimo sami tako, da sadno mešanico med zamrzovanjem pogosto premešamo.
Granita je to poletje postala moja najljubše sladica, še posebej v največjem vročinskem valu, ko tudi sladoled ni bil dovolj osvežilen in hladen.
Granita je to poletje postala moja najljubše sladica, še posebej v največjem vročinskem valu, ko tudi sladoled ni bil dovolj osvežilen in hladen.
Te sladice pred našim roadtripom v Italijo in Francijo sploh poznala nisem, čeprav se jo najde skorajda povsod. Za eno malo porcijo smo sicer odšteli tri eure, ampak v tistem trenutku je bila granita neprecenljiva, saj je bilo zunaj peklensko vroče. Granita mi je všeč, ker je napol pijača, napol zmrzlina, ker je sladka in sadna in ker je tako zelo osvežilna. Pa še postrežba je zabavna. V Franciji je bilo tako, da so imeli celo vrsto "avtomatov" z različnimi okusi: kakor veliko porcijo si plačal, tako velik lonček si dobil in potem si lahko različne okuse in teksture (bolj ledene ali bolj tekoče) izbral in natočil sam. Zraven smo dobili slamice, ki so na koncu oblikovane bolj kot žličke. S temi slamicami lahko granito ješ in piješ (potem, ko se začne topiti). Tako smo v naslednjih nekaj dneh sladoled preskočili in se raje ustavili pri prodajalcu granite.
Ko pa smo prišli domov, sem jo želela pripraviti tudi sama. Priznam, idealnega recepta zaenkrat še nisem odkrila, sem pa našla enostaven in poceni način za pripravo granite. Sprva sem granito poskušala narediti iz različnih vrst sadja, potem pa sem ugotovila, da dosežem enak učinek, če kupim sadni sok, ponavadi 100-odstotnega.
Mimogrede, če piše na embalaži, da gre za 100-odstotni sok to ne pomeni, da gre za sok, ki je tak kot bi ga sami iztisnili iz svežih pomaranč. Pri proizvodnji soka je postopek drugačen. Ko sok iz pomaranč iztisnejo, ga shranijo v velikih cisternah, kjer čaka dlje časa na nadaljnje postopke. Zato, da zdrži tako dolgo (tudi do enega leta) pa je potrebno iz cistern odstraniti kisik, sicer bi se sok hitro pokvaril. Ta tekočina, ki ostane v cisternah, pa ni niti malo podobna tisti, ki jo potem pijemo iz tetrapaka, saj nima nekega posebnega okusa. Prehrambena industrija zato uporablja nekaj čemur rečejo »flavor packs«, da jih dodajo tekočini brez okusa, ki nato dobi okus po svežem pomarančnem soku. Te flavor packs si lahko predstavljate kot parfum ali pa kot ekstrakte, ki jih lahko kupite v trgovini in nato dodajate v peciva itd. Proizvedejo jih iz stranskih produktov, ki nastanejo pri stiskanju pomaranč, dodajo pa jim različne kemikalije, tako da bi jih stežka poimenovali kot stranski produkt. Z dodajanjem flavor packsov proizvajalci zagotovijo, da ima sok vedno enak okus, prav tako pa lahko vsak proizvajalec razvije svoj prepoznaven okus, ki jih nato loči od konkurentov. Na embalaži soka flavor packsov ni potrebno navesti med sestavinami, ker, kot smo že omenili, izvirajo iz pomaranč. Sicer jih v laboratorijih še dodatno »izboljšajo« in kemično spremenijo, vendar pa ker izvirajo iz pomaranč, niso smatrani kot dodatna sestavina (Več na: klik.) To pa ne pomeni, da so vsi sokovi, na katerih piše, da so narejeni iz 100% sadja narejeni po tem postopku, vendar pa ne vemo, kateri so in kateri niso, tako da vam težko priporočimo katero izmed znamk, ki ne bi vsebovala flavor packsov.
Postopek:
Mimogrede, če piše na embalaži, da gre za 100-odstotni sok to ne pomeni, da gre za sok, ki je tak kot bi ga sami iztisnili iz svežih pomaranč. Pri proizvodnji soka je postopek drugačen. Ko sok iz pomaranč iztisnejo, ga shranijo v velikih cisternah, kjer čaka dlje časa na nadaljnje postopke. Zato, da zdrži tako dolgo (tudi do enega leta) pa je potrebno iz cistern odstraniti kisik, sicer bi se sok hitro pokvaril. Ta tekočina, ki ostane v cisternah, pa ni niti malo podobna tisti, ki jo potem pijemo iz tetrapaka, saj nima nekega posebnega okusa. Prehrambena industrija zato uporablja nekaj čemur rečejo »flavor packs«, da jih dodajo tekočini brez okusa, ki nato dobi okus po svežem pomarančnem soku. Te flavor packs si lahko predstavljate kot parfum ali pa kot ekstrakte, ki jih lahko kupite v trgovini in nato dodajate v peciva itd. Proizvedejo jih iz stranskih produktov, ki nastanejo pri stiskanju pomaranč, dodajo pa jim različne kemikalije, tako da bi jih stežka poimenovali kot stranski produkt. Z dodajanjem flavor packsov proizvajalci zagotovijo, da ima sok vedno enak okus, prav tako pa lahko vsak proizvajalec razvije svoj prepoznaven okus, ki jih nato loči od konkurentov. Na embalaži soka flavor packsov ni potrebno navesti med sestavinami, ker, kot smo že omenili, izvirajo iz pomaranč. Sicer jih v laboratorijih še dodatno »izboljšajo« in kemično spremenijo, vendar pa ker izvirajo iz pomaranč, niso smatrani kot dodatna sestavina (Več na: klik.) To pa ne pomeni, da so vsi sokovi, na katerih piše, da so narejeni iz 100% sadja narejeni po tem postopku, vendar pa ne vemo, kateri so in kateri niso, tako da vam težko priporočimo katero izmed znamk, ki ne bi vsebovala flavor packsov.
Postopek:
V pol litra soka vmešamo sladkor: za sok pomaranče, grenivke in ostalih
citrusov 5 – 6 žlic, za bolj sladke sokove (npr. jagode, ananas) pa 4 žlice
sladkorja. Sok mora biti kar preveč sladek, saj je potem v zmrznjenem stanju
nekoliko manj. Sok nato prelijemo v pekač ali v kakšno drugo večjo, cca
5 cm visoko posodo in to to postavimo v zamrzovalnik za vsaj 3 ure in zmes vsake
pol ure premešamo in ledene kristale z vilicami odluščimo z robov (glej spodnji
video), prvič eno uro po postavitvi v zamrzovalnik. Tako dobimo granito: majhne
zdrobljene ledene kristalčke s sadnim okusom. Granito lahko nato shranimo v zamrzovalniku in jo postopoma porabimo. Kristali namreč v večini obdržijo svojo obliko, vendar pa pri nadaljnji uporabi pazimo, da jo vedno postrgamo z vilicami, preden jo postrežemo.
Pa prijetno sladko - sadno ohladitev;)
Pa prijetno sladko - sadno ohladitev;)
Objavi Komentar
Objavite komentar