Nadaljevanje iz: Sladkor in ogljikovi hidrati - I. del
Zadnjič smo govorili o sladkorjih in ogljikovih hidratih. Povedali smo, da so ogljikovi hidrati v obliki sladkorjev ali pa škroba, pri čemer je škrob daljša veriga sladkornih molekul, zato telo ne razlikuje med sladkorjem in škrobom in tudi škrob prepozna kot sladkorje. Večino ogljikovih hidratov namreč sestavlja polovica glukoze in polovica fruktoze - glukozo porabijo celice za energijo, fruktoza pa mora narediti še dodatno pot do jeter, kjer se pretvori v glukozo ali maščobe. Povedali smo tudi, da je glukoza pomembna za življenje, vendar pa moramo upoštevati, da je ne rabimo v tako velikih količinah, kot jo ponavadi vnašamo v telo, saj so velike količine sladkorja lahko razlog za srčno-žilne bolezni, sladkorno bolezen, debelost in druge bolezni. Danes pa bomo povedali več o tem, kaj se zgodi kadar pojemo več sladkorja, kot ga telo potrebuje.
Visok krvni sladkor telo uravnava z inzulinom, ki ga proizvaja slinavka. Inzulin glukozo pospravi v celice, da raven glukoze v krvi hitro zniža. Če je raven glukoze previsoka, pa jo pospravi še v jetra, kjer se pretvori v maščobne zaloge in glikogen. Če imate kronično visoko raven sladkorja v krvi, se začnejo vnetni procesi, zaradi katerih postanejo celice rezistenčne na inzulin, slinavka zato začne proizvajati še več inzulina in to lahko vodi v sladkorno bolezen. Ob pretvorbi, ki poteka v jetrih, le-te pretvorijo presežke sladkorja (glukoze ali fruktoze) v glikogen ali v maščobne zaloge. Presežek glukoze telo skladišči v obliki glikogena v jetrih in mišicah, podobno kot rastline skladiščijo škrob. Glikogen je torej "za rezervo", kadar telo hitro potrebuje glukozo, jo lahko pridobi iz glikogena.
Visok krvni sladkor telo uravnava z inzulinom, ki ga proizvaja slinavka. Inzulin glukozo pospravi v celice, da raven glukoze v krvi hitro zniža. Če je raven glukoze previsoka, pa jo pospravi še v jetra, kjer se pretvori v maščobne zaloge in glikogen. Če imate kronično visoko raven sladkorja v krvi, se začnejo vnetni procesi, zaradi katerih postanejo celice rezistenčne na inzulin, slinavka zato začne proizvajati še več inzulina in to lahko vodi v sladkorno bolezen. Ob pretvorbi, ki poteka v jetrih, le-te pretvorijo presežke sladkorja (glukoze ali fruktoze) v glikogen ali v maščobne zaloge. Presežek glukoze telo skladišči v obliki glikogena v jetrih in mišicah, podobno kot rastline skladiščijo škrob. Glikogen je torej "za rezervo", kadar telo hitro potrebuje glukozo, jo lahko pridobi iz glikogena.
Če imate pogosto visoko raven sladkorja v krvi, potem je velika možnost, da pride do glikacije in do končnih produktov, imenovanih AGE (Advanced Glycation End Products). Proces glikacije je vezava molekul sladkorja (najpogosteje fruktoze) na beljakovinske ali maščobne molekule (enostavno povedano: vezava sladkorja na beljakovine ali maščobe), ki tvorijo končne produkte - AGE. Beljakovine (pravzaprav amino kisline, ki so osnovni gradniki beljakovin), imajo v telesu pomembne funkcije (izgradnja in obnova mišičnega tkiva in celic, rast las, nohtov, kože, izgradnja hormonov in encimov...) in če se sladkor veže na beljakovine, potem svoje pomembne funkcije ne morejo opravljati, ker jih sladkor uniči, "pokvari". Prisotnost AGE molekul v telesu je sicer običajna, problem je, ko jih je v telesu preveč. Da se presežku AGE izogemo, je najbolje omejiti vnos ogljikovih hidratov, predvsem fruktoze.
Sladkor povzroča tudi oksidativne poškodbe (kot posledica oksidativnega stresa), kar vodi do poškodb tkiv in je lahko vzrok povečanih vnetij v telesu. Ker gre glukoza tudi v maščobne celice, se v celici začnejo vnetni procesi. Oksidativna škoda pa pomeni tudi hitrejše staranje, zato sladkor pogosto omenjajo kot krivca za staranje kože, ki je tudi posledica glikacije. Če jeste veliko ogljikovih hidratov, nastajajo toksični stranski produkti, ki prispevajo k oksidativnemu stresu, vnetjem, poškodbam tkiv in boleznim. Prav tako ni priporočljivo, da preveč zapečete hrano (npr. meso) ali kuhate in pečete z maščobami kot npr. olivnim oljem. Molekule, ki nastanejo ob segrevanju olja, namreč lahko povzročijo oksidativno škodo in vnetja, kar pripomore k hitrejšemu staranju.
Poudariti pa moramo, da je pomembno, koliko sladkorja količinsko pojemo (pri čemer sedaj že veste, da z besedo "sladkor" niso mišljene samo sladkarije in beli sladkor). Če vam nekdo priporoča, da pojejte 30 banan na dan, vam ne bo treba dolgo razmišljati, ali bi to priporočilo upoštevali. Če ste zdravi, če je telo zmožno uravnavati količino sladkorja v krvi, potem vam ne bo treba zelo paziti. Vendar pa ni nujno, da bo vaše telo vedno zmožno uravnavanja sladkorja. Če vsakodnevno uživate sladkarije, škrobnate jedi in veliko fruktoze, slej ko prej pride do inzulinske rezistence. Sistem, ki bi moral krvni sladkor regulirati, se okvari. Zato je veliko ljudi v mladosti suhih, s staranjem pa se jim pridružijo tudi odvečni kilogrami, kljub temu, da jedo manj kot so včasih in bolj pazijo na svojo prehrano. Če imate npr. prekomerno telesno težo ali pa (nosečnostno) sladkorno bolezen, boste morali biti bolj pazljivi, ne samo pri uživanju sladkarij, ampak tudi škrobnatih jedi in sadja. S tem, ko boste zmanjšali vnos sladkorja v telo, večino ogljikovih hidratov pa boste dobili z zelenjavo, boste razbremenili tudi jetra, ledvica in slinavko.
Priporočeno gradivo za podrobnejše informacije:
Objavi Komentar
Objavite komentar