SLADKORJI IN OGLJIKOVI HIDRATI - I. DEL

Današnji prispevek je namenjen vsem nam, ki smo že malo pozabili, kaj smo se učili o sladkorjih pri kemiji in biologiji:
Pri besedi sladkor ponavadi najprej pomislim na beli sladkor, ki ga dodajamo v čaj in kavo. Pa tudi na to, kako pogosto ga najdem med sestavinami, praktično katerekoli procesirane jedi, gre za t.i. "skrite sladkorje". Hrenovke, instant juhe in omake, solatni prelivi... ponavadi vsebujejo sladkor, če že ne glutena. Če ste pozorni na sestavine jedi, ki jih kupujete, začenjate sumiti, da je sladkor kar povsod:) Vendar pa sladkor ni samo beli sladkor, saj je tudi naravno prisoten v sadju, mlečnih izdelkih... 

Sladkorji so sestavljeni iz večih komponent. Oblika sladkorja je odvisna od tega, ali gre za "enojni " ali "dvojni" sladkor (ki je sestavljen iz dveh "enojnih" sladkorjev) ali večih. To je pomembno zato, ker naše telo različno presnavlja manj oz. bolj kompleksne sladkorje. Vsako živilo, ki vsebuje nekaj ogljikovih hidratov, vsebuje tudi sladkor (npr. krompir vsebuje sladkor v obliki glukoze). Gotovo ste že slišali za enostavne ogljikove hidrate (hidrati iz enostavnih sladkorjev, monosaharidi) in kompleksne oz. sestavljene (hidrati sestavljenih iz večih verig enostavnih sladkorjev, polisaharidi). 

Med enostavne ogljikove hidrate uvrščamo na primer namizni sladkor, glukozo, fruktozo, mlečni sladkor, med sestavljene pa spadajo škrobni ogljikovi hidrati (jedi iz moke, riž, krompir) in vlaknasti ogljikovi hidrati (večina zelenjave). Besedo "škrob" velikokrat slišite - gre za ogljikove hidrate. Kadar jeste enostavne ogljikove hidrate, lahko vaše telo takoj porabi njihovo energijo, če pa jeste kompleksne, pa jih mora telo najprej razgraditi (v enostavne), kar pa nekaj časa traja in energije ne dobite (čutite) takoj.

Kot ste verjetno že zasledili se poudarja pomen kompleksnih ogljikovih hidratov, vendar pa imejte v mislih, da ne glede na kompleksnost, je osnovni gradnik še vedno sladkor. Torej ne glede na to, ali jeste riž, testenine ali jedi iz moke, jih telo vidi in smatra kot sladkorje. Glavne tri oblike ogljikovih hidratov so namreč glukoza, fruktoza - sadni sladkor in vlaknine (te so za nas neprebavljive, vendar so potrebne za črevesne bakterije in torej pomembne za našo prebavo). Osredotočimo se na glukozo in fruktozo, ki telesu dajete energijo ("gorivo"). Glukoza gre lahko neposredno v mišice, poskrbi da imajo možgani energijo in gre do ostalih celic, mnoga naša tkiva brez nje ne morejo. Preostanek se shrani v obliki glikogena za energijo, ki bo potrebna v prihodnje. Fruktoza pa mora iti najprej do jeter, kjer se predela v maščobe ali pa v glukozo. Zaradi takega načina prebave ima več ljudi s fruktozo težave (fruktozna intoleranca). Zato pazite, da telesa (in s tem jeter) ne obremenjujete preveč s fruktozo, ker lahko to tudi preprečuje proizvodnjo leptina  in vodi v leptinsko rezistenca (leptin je hormon,  ki vam pove, kdaj niste več lačni) in posledično vodi  v povišanje telesne teže. Seveda pa to velja tudi za glukozo, tudi ta lahko povzroči inzulinsko rezistenco, višanje telesne teže, vnetja in diabetes.

Čeprav smo rekli, da je glukoza oblika ogljikovih hidratov, pa to ne pomeni, da naše telo brez OH ne more, saj zna samo (iz beljakovin in maščob) izdelati ogljikove hidrate, ki jih potrebuje, ker ima mehanizme za telesno proizvodnjo sladkorja.

Pravijo, da vas sladkor lahko tudi zasvoji, center za užitek, ki je v možganih se s sladkarijami stimulira podobno kot z drogami in alkoholom. Če se vam zdi, da se morda preveč odvisni od sladkorjev (govorim o sadju in sladkarijah), če se vam zdi, da brez njega ne morete, je to morda pokazatelj, da se morate temu bolj posvetiti. Enostaven preizkus, ki vam bo to povedal je, da se mu za nekaj časa odpoveste, npr. za 21 dni. Šele ko ga boste iz prehrane morali izločiti, boste videli ali ga pogrešate in kako zelo vas mami:)