Jabolčna marmelada ni isto kot jabolčna čežana. Pravzaprav najprej potrebujete jabolčno čežano, ki jo z daljšim kuhanjem spremenite v jabolčno marmelado. Kar je pri tej marmeladi najboljše je to, da ne potrebujete želirnega sladkorja. Potrebujete samo jabolka, med in začimbe. Za začetek sem uporabila manjšo količino jabolk, ker pa mi je bil rezultat všeč, nameravam skuhati še kakšen kilogram jabolk. Jabolčna marmelada je namreč idealen namaz za palačinke.
pol kilograma jabolk (tehtala sem že olupljena in očiščena jabolka)
100 ml vode
140 g do 200 g medu
poravnano žličko cimeta
četrt žličke naribanega muškatnega oreščka (za noževo konico)
četrt žličke ingverja v prahu (za noževo konico)
ščepec mletih klinčkov
Postopek je izredno preprost. Jabolka olupite, jih narežete na četrtine in odstranite peške. Izberite posodo, za katero veste, da se marmelada med kuhanjem ne bo prijemala na dno in vanjo dajte očiščena jabolka. Prelijte jih z vodo in pokrito kuhajte do mehkega (čas kuhanja je odvisen od jabolk, moja so bila kuhana v 15 minutah). Ko so jabolka kuhana, jih pretlačite z vilico ter dodajte vse ostale sestavine: začimbe in med. Od sorte jabolk je odvisno koliko medu boste dodali, če so jabolka kisla, ga dodajte več kot če so sladka. Dobro premešajte in jabolčno kašo kuhajte približno eno uro, (odkrito) in jo vsake toliko premešajte, da se ne bo prijela na dno posode. Ko ne bo več polzela iz žlice, boste vedeli, da je gotovo kuhana. Če kuhate večjo količino, upoštevajte, da morate podaljšati čas kuhanja (za večjo količino boste morali kuhati dve uri).
kuhana jabolka pred dodajanjem medu in začimb
Za zgostitev marmelad in džemov morate vedno dodati neko sredstvo, če želite, da se zgostijo. Ena izmed možnosti je, da jim dodate pektin, ki ga lahko naredite sami. Kako? Kisla, neugledna jabolka (ki jih ne lupite) prekrijete z vodo, kuhate, nato pa precedite in dobite pektin (za postopek kliknite: tu). Glede na to, da so jabolka sadež, ki vsebuje veliko pektina, so idealna, da iz njih pripravimo domačo jabolčno marmelado, ki se bo zgostila kolikor želimo, kljub temu, da ne dodamo želirnega sladkorja - dlje jo bomo kuhali, bolj bo gosta. Marmelado lahko hranite v hladilniku do 3 tedne, v zamrzovalniku pa do enega leta, seveda pa jo lahko shranite v sterilizirane kozarce. To storite po običajnem postopku, npr. tako kot je opisano pri konzerviranju pektina.
Kuhana marmelada. Ravno prav gosta.
Pozdravljeni!
OdgovoriIzbrišiMoj komentar sicer ni v zvezi s tem prispevkom, ampak na splošno o paleo prehranjevanju. Že nekaj časa vsak dan spremljam novosti na vaši strani. Veseli me, da obstaja ena spletna stran v slovenskem jeziku, ki se posveča paleo prehranjevanju. Obstajajo sicer tudi druge, vendar vaša mi je najbolj padla v oči ... Skratka, sam sem bil pred 3/4 leta nekako prisiljen v dieto, ker so mi odkrili alergije na več vrste moke (pšenična, ržena, ajdova, koruzna), mleko mi pa že dalj časa povzroča težave. Sicer sem se s paleo dieto že pred tem srečal v knjigi Robba Wolfa in ob selitvi v svoje stanovanje začel tudi slediti principom paleo diete. Poleg že navedenih živil sem eliminiral še krompir in riž, tako da sedaj večino mojih obrokov sestavljajo meso, zelenjava, sadje, semena in oreščki (Te nabavljam direktno pri uvozniku, ker je zeeellloo ceneje.). Seveda so mi postavljali vprašanja: Kaj pa sploh ješ? in še danes mi jih, ampak sem vztrajal in večjih problemov nimam več.
Pri kuhanju se občasno srečujem s problemom pomanjkanja receptov v slovenščini, po drugi strani pa jih niti ne rabim, saj naj pri kuhi paleo hrane ne bi komplicirali. :) Zaplete se pri peki, kar po mojem mnenju sicer nekako ni v skladu s tem načinom prehranjevanja, ampak včasih je pa le potrebno kakšne piškote speči. :) Tako da je bila logična posledica nakup kakšne knjige iz ZDA, kjer je ta dieta največji hit. Poleg spremljanja različnih blogov ljudi, ki tej dieti posvečajo precejšen del življenja. Žal je med temi tudi veliko kvazi paleo receptov, vsaj kar se tiče sestavin v receptih (npr. če prav razumem med ni paleo, ampak večina receptov, tudi mesnih, vsebujejo dodatek medu oz. sladil). Mogoče se bo kdo v kratkem opogumil in pripravil knjigo receptov v slovenščini s slovenskimi sestavinami. Do takrat bo pač potrebno improvizirati z angleškimi oz. recepti iz slovenskih kuharic s prilagojenimi sestavinami. :)
Imam pa eno vprašanje, če ste se mogoče srečali z eno sestavino iz angleških receptov. Kaj je to oz. kje se lahko v Sloveniji dobi "vegan palm shortening"? Zaenkrat namesto tega dodajam kokosovo mast pa ne vem, če je to pravilna sestavina. Recepti vseeno uspejo. :)
Še uspešno odkrivanje diete naprej vam želim!
Pozdravljen, Trepous!
IzbrišiVeseli me, da spremljaš naš blog. Tudi mi večino informacij pridobimo s tujih spletnih strani in knjig, ki so seveda v angleščini. Nekaj spletnih strani je možno najti tudi v hrvaščini, če je ta jezik komu bližje. Glede tega, kaj je paleo in kaj ni, pa se jaz ne obremenjujem in jem tudi jedi in živila, ki so v t.i. "sivi coni", kot npr. riž in krompir, tapiokino moko in mlečne izdelke. Gotovo si tudi ti opazil, da ni enotnega mnenja, kaj sploh sodi v paleo prehrano oz. so o tem mnenja deljena. Iz tega tudi izhaja, da se ti zdi, da nekatere sestavine pri receptih, ki so označeni kot paleo, sploh niso paleo (avtor recepta meni, da gre za paleo jed oz. sestavino, ti pa se z njim ne strinjaš). Všeč mi je koncept Chrisa Kresserja, ki predlaga, da namesto, da na paleo gledamo kot na dieto, uberemo drugo, bolj individualizirano pot, torej paleo "template" (paleo kot izhodišče). Več o tem tukaj: http://chriskresser.com/beyond-paleo-moving-from-a-paleo-diet-to-a-paleo-template
Dr. Loren Cordain je med resda uvrstil izven palea, vendar pa mene to ne moti. Mislim, da Sisson lepo obrazloži, zakaj je med sprejemljiv: http://www.marksdailyapple.com/is-honey-a-safer-sweetener/#axzz2iBUR1HXn. Je pa od vsakega posameznika odvisno, h kateri strani se bolj nagiba, ali h Cordainovi ali npr. Sissonovi in tako je tudi prav. Na našem blogu recepte označimo kot paleo samo zato, da jih bralci lažje najdejo, jedi, ki so bolj na meji (npr. ker vsebujejo mlečne izdelke), raje označimo kot gluten-free, čeprav bi jih morda kdo drug označil kot primal. Ali gre za "pravi paleo" ali ne, pa je odvisno od stališča bralca, zato seveda lahko prihaja do različnih mnenj, ali gre za paleo ali ne. V prihodnjih dneh nameravam objaviti recept s tapiokino moko, ki je tudi ena izmed sestavin, ki je bolj v sivi coni, vendar pa sem ob večkratni uporabi ugotovila, da mojemu telesu zelo ustreza (veliko bolje kot npr. mandljeva moka, ki je bolj paleo) in da je zelo uporabna, zato se sploh ne obremenjujem s tem, ali bo morda kdo menil, da ni 100% paleo.
Tudi mi večkrat naletimo na sestavine, ki so v Sloveniji težje dosegljive oz. jih sploh ne prodajajo, predvsem pogrešamo grass-fed izdelke. Glede tvojega vprašanja:
Vegan palm shortening je (veganska) palmina oz. palmova mast (mast zato, ker je v trdni obliki), lahko pa kupiš tudi palmino olje. Ravno včeraj sem v Mercatorju opazila, da prodajajo palmino mast, uvoznika Bio.si: http://www.biosi.si/product_info.php?cPath=21_35&products_id=1321. V Mercatorju je cena za 1L 7,46 eur, na oznaki piše, da je bio (sestavine: 96% palmöl, 4% palmkernfett), imajo jo v hladilniku, poleg vegetarijanskih namazov. Na polici poleg kokosovega olja pa imajo v kozarčku palmovo olje - 400 ml, tole: http://bufo.eu/Ekoloski-izdelki/Mascobe-olja/Palmino-olje-BIO (zabeležila sem si ceno za 1L, ki je 9 eur). Gre za bio rafinirano olje, podrobnosti so na linku. Problem pri palmovem olju oz. masti je predvsem v njegovi sporni pridelavi, ki ni etična in trajnostna, saj prihaja do uničevanja tropskih gozdov in življenjskega prostora ogroženih živalskih vrst (npr. orangutana). Palmina mast uvoznika Bio.si ni imela nobene oznake o pridelavi (razen da je bio), niti ni bilo označeno, ali gre za rafinirano ali nerafinirano mast (domnevam, da gre za rafinirano in hidrogenirano). Pri palmovem olju uvoznika Bufo pa je označeno, da pri pridelavi ne uničujejo ekosistema, kar bi bila zame torej boljša izbira (je torej vegansko). Resda je rafinirano, kar pomeni, da surovo olje prečistijo tako, da je bele barve (nerafinirano je rdečkaste) in brez okusa. S procesom rafiniranja žal izgubi pomembne vitamine in antioksidante, vendar pa je primerno za uporabo pri višjih temperaturah. Več na: http://www.marksdailyapple.com/palm-oil-nutrition/#axzz2iBUR1HXn. Odgovor na tvoje vprašanje, kje se dobi vegan palm shortening je torej, da ga imajo v Mercatorju (hipermarket), da pa ti priporočam, da izbereš palmovo olje, ker ni hidrogenirano, da izbereš takega, kjer zagotavljajo, da pri pridelavi ne povzročajo škode ekosistemu in da morda najdeš nerafiniranega. Če potrebuješ maščobo, ki je brez okusa, pa izberi rafiniranega. Gotovo boš lahko širšo ponudbo našel na spletu ali pa morda v kakšni specializirani trgovini. Glede uporabe v receptih naj bi bila palmina mast oz. olje še najbolj podobna maslu, vendar pa ti masla verjetno ne uživaš, glede na to, da ne prenašaš mleka. Namesto tega si lahko pripraviš ghee, recept je na našem blogu in ga uporabiš kot nadomestek ali pa uporabiš svinjsko mast. Kokosova mast ima namreč malo drugačno "kemijo", tako da bodi pri kakšnih sladicah pazljiv, da ne bodo preveč zbite (v teh primerih bi jaz poskusila palm shortening torej nadomestiti z gheejem ali svinjsko mastjo). Še najbolje pa je, da se opogumiš in poskusiš s palminim oljem - sedaj tudi mene mika, da ga kupim:)
IzbrišiTudi jaz imam eno prošnjo, in sicer če mi lahko pišeš na: retrospektiva.blog@gmail.com in malo več poveš o tem, kako oreščke nabavljaš direktno pri uvozniku (kaj nabavljaš in kje, kako to izvedeš), cene v trgovinah so namreč res (pre)visoke!