Nostalgija. Beseda,
ki je polna nekega hrepenenja in čustev. Beseda, ki tako lepo zveni.
Prvotno se
je beseda nostalgija nanašala na hrepenenje po domu, na domotožje (sestavljena je
iz besed »nostos«, kar pomeni
"vrnitev domov" in pa algos
"bolečina"),
danes pa jo uporabljamo predvsem v smislu hrepenenja po nečem, kar je bilo v
preteklosti in česar danes več ni. Ko se v nas prebudijo čustva, ki smo jih
nekoč čutili in ki nas ponesejo leta nazaj. V dobre stare čase.
Tako kot Prousta s skodelico čaja in magdalenico, so tudi nas dobrote na zgornjih fotografijah vrnile v otroštvo. Spomnili smo se na počitnikovanje na hrvaški obali in na jutranje sprehode z očetom do trgovine po kruh in Čunga Lungo, pa na učenje črk z Abecedo, na barvne čigumije, ki so prehitro izgubili okus in s katerimi smo se učili delati balončke, lizike, ki je bila oblikovana kot piščalka in s katero smo potem načenjali živce staršem, pa legendarne Cocte, ki smo jo naročili vedno, ko smo šli z družino ob posebnih priložnostih na pico.... Vseh tistih vsakodnevnih stvari, ki smo jih že zdavnaj pozabili, pa so jih znani okusi priklicali nazaj.
Lepo je kdaj obujati spomine. In čeprav smo še mladi, znamo že biti nostalgični. Morda celo nostalgični po časih, ki jih sami nismo nikoli doživeli, pa imamo o njih zaradi filmov, serij in glasbe romantične predstave.
Nostalgija pa je ravno zaradi čustvene navezanosti na stvari iz preteklosti dobra marketinška poteza in zato se retro vrača. Pa naj gre za fotoaparate, ki spominjajo na lomo fotoaprate, gramofone in vinilke ali pa za nostalgični teden v Lidlu. No, RS ekipa je več kot očitno neimuna na vse to:)
Objavi Komentar
Objavite komentar