NOVOLETNI PALEO JEDILNIK

Silvestrski večer, ali bolje rečeno, novoletna noč, se približuje in tisti, ki ste pripravili božično večerjo po naših predlogih, potrebujete nov jedilnik, prilagojen značilnim silvestrskim jedem kot je tatarski biftek in pršut, zaradi česar sem ju v jedilnik tudi vključila. Glavna jed je klasika: meso, krompir, solata, seveda s slavnostno in paleo preobleko. Jedilnik pa je sestavljen za štiri osebe:

***PREDJED***

KREKERJI S TATARSKIM BIFTKOM

Čeprav je tatarski biftek odličen sam po sebi, pa je tudi za najbolj privržene paleo navdušence morda vseeno premočan, da bi ga jedli na žlico. Najbolj se prileže namazan na krekerje, lahko kar z maslom za podlago:) Recepta za tatarski biftek nisem vključila, ker ga kar kupim, imam pa recept za krekerje:

Potrebujete:

2 stepeni jajci

2 žlici olivnega olja ali stopljenega masla

240 g mandljeve moke

100 g tapiokine moke

žličko soli

žličko ali dve mešanih suhih začimb (npr. mediteranskih) - poljubno

Začimb v krekerje nisem dodajala, ker sem jih spekla kot podlago za tatarski biftek in nisem želela, da bi okus in vonj začimb prekril okus biftka. 

Priprava: 

Pečico vključite na 200°C. Najprej zmešajte vse suhe sestavine, nato pa jim dodajte stepeni jajci in olje ter dobro premešajte. Kepo testa razdelite na dva dela in enega položite na peki papir, testo pa prekrijte s kosom prozorne folije. Testo razvaljajte na približno pol centimetra debelo in ga razrežite na poljubno velike kose in ga skupaj s peki papirjem prestavite na pekač. Isto ponovite s preostalo polovico testa (razvaljajte in narežite). Jaz sem naredila tako, da sem testo najprej obrezala v pravokotnik, nato pa sem pravokotnik razdelila na več delov. Preostanka testa nisem odstranjevala. saj je tako večja možnost, da bodo vsi krekerji enako zapečeni (glej levo sliko spodaj). Najprej se namreč zapečejo robovi, ki jih pač pojeste in jih ne daste na mizo, nato pa se pečejo tisti na sredini, ki so s takim postopkom enako pečeni. Testo pečete 15 minut oz. dokler skrajni zunanji robovi ne porjavijo, notranji krekerji pa so še vedno beli. Ko jih vzamete iz pečice, jih ohladite, nato pa razlomite oz. ponovno razrežite.

*** GLAVNA JED***

SVINJSKA RIBICA, POLNJENA Z GOBICAMI, ŠPINAČO IN PRŠUTOM

Naš recept za svinjsko ribico v hrenovi omaki radi uporabljamo, ker je zelo enostaven, rezultat pa odličen. Čeprav morda priprava polnjene svinjske ribice izgleda bolj zakomplicirano, pa temu ni tako. Če svinjsko ribico, tako kot jaz, polnite prvič in ne veste, kako bi se priprave lotili, si poglejte ta video, v katerem je prikazana tehnika priprave fileja, kako ga nadevati in kako ga povezati, da se bo ribica lepo spekla. Namesto upoštevanja nadeva iz videa, sem ga pripravila po svoje. Postopek priprave sem pospešila z uporabo vloženih šampinjonov, zamrznjene špinače in čebule v prahu namesto svežih sestavin. Tako sem lahko preskočila korak s praženjem. Če boste uporabili svežo čebulo, špinačo in gobice, pa poskrbite, da jih boste predhodno dobro prekuhali oz. prepražili. Če tega ne boste storili in boste ribico kar nadevali, se bo med peko iz živil spustila voda, tako da ne vem, ali bo nadev še vedno iste velikosti in ali bo nastala luknja. Če bo kdo poskusil, naj sporoči, kako se je izšlo. Prav tako sem namesto pražene slanine uporabila rezine pršuta, ki vam jih priporočam ne samo zaradi okusa, ampak ker z njimi prekrijete nadev in s tem dosežete, da ostane tam, kjer mora biti. 

Za dve svinjski ribici potrebujete:

dve svinjski ribici

280 g vloženih gobic (šampinjonov v slanici in ne v kisu!)

ščepec suhega rožmarina

dva ščepca suhega timijana

ščepec popra

žlička čebule v prahu

160 g zamrznjene špinače

8 rezin suhega pršuta (4 rezine za vsako)

4 majhni stroki česna ali 2 velika

polovico sveže limone ali limete

mast za pekač

Špinačo odmrznite. Pečico vključite na 180 do 200 °C. Svinjski ribici po dolgem trikrat razrežemo in ju razpremo kot je prikazano tu: klik. Vsako ribico potolcite s kladivom, da jo malo stanjšate. Če želite ribico v obliki rulade, jo stanjšajte na kakšen centimeter ali manj, vendar se sama tega nisem poslužila, ampak sem ribico potolkla samo toliko, da sem dobila enakomerno debelino, da jo je bilo lažje zviti ter da se je enakomerno spekla. Nato vsako z obeh strani posolite, zgornjo stran, kamor boste dali nadev, pa dodatno začinite. Vsako popoprajte, potresite s čebulo v prahu, dodajte timijan in rožmarin (slednjega sem potrosila samo po sredini, pri tem pa sem bila zelo skromna, ker je rožmarin izredno močna začimba), po sredini razporedite strt česen in pokapajte z limoninim ali limetinim sokom. Gobice z nožem nasekljajte z nožem in jih primešajte odmrznjeni špinači. Dodajte ščepec soli in premešajte. Nadev razporedite po mesu. Če gre za večji kos, ki ga boste enostavno zvili, ga lahko razporedite bolj na široko, če pa imate majhen kos, pa ga razporedite samo po sredini. Nadev prekrijte z rezinami pršuta, zvijte in zavežemo s kuhinjsko vrvico kot je prikazano tu: klik. Ribici položite v namaščen pekač, posolite in pecite 45 minut oz. dokler meso v notranjosti ne doseže vsaj 65°C. Ko sta ribici pečeni, ju vzamemo iz pečice, rahlo prekrijemo z aluminijasto folijo (toliko, da lahko para še vedno uhaja) in pustimo počivati 10 minut. Šele nato odrežemo vrvice in ribico razrežemo na centimeter ali več široke rezine.

CVETAČNI PIRE

Cvetačni pire je priloga k polnjeni svinjski ribici. Če jeste krompir, potem ga lahko zamenjate s pire krompirjem.

Potrebujete:

1 veliko glavo cvetače ali 2 manjši

žličko soli

2 veliki žlici masla, gheeja ali olivnega olja

četrtina žličke sveže naribanega muškatnega oreščka

mleti poper

Cvetačo skuhajte v sopari nad mesno juho (lahko pa tudi nad soljeno vodo). Ko je kuhana (biti mora res dobro kuhana, mehka), jo pripravite kot pire krompir, torej jo pretlačite (jaz jo kar zmiksam s paličnim mešalnikom), dodajte maščobo (npr. maslo) ter začimbi: poper in muškatni orešček, po potrebi pa še dosolite. Muškati orešček ji doda poseben odličen okus, zato se mu ne izognite, najboljši je tisti, ki ga sami naribate. Do serviranja cvetačni pire pokrijte, da bo še vroč. Če ste se odločili za pire krompir, pa ga pripravite po vašem priljubljenem receptu.

SOLATA

Zeleno solato lahko pripravite tako kot ponavadi. Za bolj praznični pridih pa ji dodajte orehe ali pekane, feta sir ter pršut in dobili boste odlično solato, ki jo lahko začinite še z balzamičnim kisom.

Potrebujete:

320 g zelene solate (tehtala sem že očiščeno in narezano oz. natrgano solato)

60 g orehov ali pekanov

40 g suhih brusnic (poljubno) 

8 rezin suhega pršuta

120 g feta sira (če sira ne jeste, ga nadomestite s kvasovimi kosmiči)

olivno olje

balzamični kis ali limonin sok

Priprava:

Solato očistite in natrgajte na manjše kose. Brusnice, ki so sladkega okusa, dodajte samo, če imate radi sladko - kisle kombinacije, sicer pa jih lahko kar izpustite, saj bo solata tudi brez njih odlična. Pekane oz. orehe z nožem nasekljajte na manjše kose (vendar pa ne na predrobno, vsakega dajte vsaj na 6 kosov). Pršut razrežite (najprej podolgem na približno pol centimetra široke rezine, nato še horizontalno, tako da dobite kocke ali pravokotnike velikosti 0,5 cm x 0,5 cm. Pršut v ponvi prepražite, tako da se maščoba stopi in da malo porjavi. V posebni posodi zmešajte nadrobljeni feta sir, popečen pršut, nasekljane orehe in dobro premešajte ter dodajte zeleni solati. Z metlico zmešajte olivno olje in balzamični kis/ svež limonin sok. S polivko prelijte solato in jo dobro premešajte. Glede na to, da je feta slana, prav tako pa tudi pršut, solate ni potrebno soliti. Pred postrežbo pa jo ne pozabite poskusiti in po potrebi posoliti.

***SLADICA***

ČOKOLADNE KROGLICE (truffles)

Trufli so čokoladne kroglice, ki so kremni, razkošni in se kar stopijo v ustih. Narejeni so iz temne čokolade, ki pa jim lahko dodate različne alkoholne (npr. brandy, rum ali pa likerje različnih okusov) ali brezalkoholne (ekstrakte različnih okusov, npr. vanilije ipd.) dodatke, lahko pa tudi pomarančno lupinico, instant kavo ipd. Namesto le-teh sem se jaz odločila za čokolado z okusom maline. Iz spodnje mase jih dobite samo 16 (za vsakega 4). Če ste bolj sladkosnedi, maso podvojite. Glede kokosovega mleka vam priporočam, da z ohlajenega mleka (z vrha) poberete zgoščeni del. Moje mleko tega žal ni imelo, ker sem spregledala, da vsebuje sredstvo proti zgoščevanju, zato sem ga merila v ml, sicer pa dodajte dve zvrhani žlici zgoščenega dela.

Potrebujete:

100 g temne čokolade ali temne čokolade z okusom (npr. pomaranče, maline...)

1 žlica kokosovega olja (5 g)

40 ml kokosovega mleka

1 žlica brandya ali drugega alkohola ali 1 žlička vanilijevega ekstrakta - poljubno

kakav v prahu ali kokosova moka v kateri boste kroglice povaljali

Če uporabljate mikrovalovno pečico, potem dajte čokoladne koščke v posodo in čokolado topite tako, da jo 30 sekund topite in premešajte ter s tem nadaljujte, dokler se ne začne topiti. Četudi čokolada še ni popolnoma stopljena, ji dodajte kokosovo mleko ter ponovno segrevajte za 30 sekund ter vsakič premešajte, s čimer nadaljujte dokler se čokolada ne stopi. Primešajte poljubne dodatke in premešajte. 

Če mikrovalovne pečice ne uporabljajte, pa čokolado stopite nad vodno kopeljo in ji primešajte kokosovo mleko in poljubne dodatke.

Pred oblikovanjem kroglic se mora masa dobro ohladiti in strditi. Jaz sem jih pripravljala naslednji dan, tako da sem maso postavila v hladilnik. Če pa se vam mudi, jo lahko postavite v zamrzovalnik za 2 uri, pred oblikovanjem kroglic pa maso pustite na sobni temperaturi 10 minut oz. tako dolgo, da jo lahko razdelite z žlico ali s tem orodjem, ki sem ga uporabila jaz.  

Z žlico maso razdelite na 16 delov in jih v dlaneh oblikujte v kroglice. Če se začnejo topiti, jih ponovno postavite v hladilnik. Ko jih oblikujete, jih lahko takoj povaljate v kakavu ali kokosovi moki ali pa jih prehodno ohladite (jaz sem jih postavila v hladilnik, da se je površina strdila). Žlico kakava ali kokosove moke dajte v skodelico, na kakav pa vsako kroglico posebej, s pomočjo vilic kroglice povaljajte in do serviranja pustite v hladilniku.

SADNE KOŠARICE

Za sadne košarice obstajajo posebni modelčki, ki pa jih jaz nimam. Namesto teh sem uporabila kar pladenj za peko muffinov, lahko pa bi uporabili tudi papirnate modelčke za muffine, pri čemer bi bilo najbolje, da bi dali po dva skupaj, da so trši. Testo lahko najprej razvaljate med dvema kosoma prozorne folije, izrežete kroge in jih nato dajete v košarice ter oblikujete. Lahko pa naredite enostavnejšo varianto, pri kateri sicer ne boste imeli najlepših robov, bodo pa vseeno čisto lepe. To pa naredite tako, da oblikujete kroglice testa, ki jih polagate v posamične košarice na pladnju za muffine, testo pa s prsti pritisnete najprej ob dno, nato pa še ob robove. Če vam ne uspe ustvariti enakomernih robov, jih lahko tudi obrežete.

Za košarice iz testa potrebujete:

35 g kokosovega olja

2 žlici medu

2 do 3 stepena jajca

85 g kokosove moke

20 g tapiokine moke

ščepec soli

Načeloma naj bi zadoščali 2 jajci, če pa testa ne morete zbrati v kepo, pa dodajte še polovico stepenega jajca.

Priprava:

Vse sestavine zmešajte tako, da dobite kepo testa. Če imate modelčke oz. košarice in želite testo razvaljati, potem testo najprej ohladite v hladilniku, nato ga razvaljajte med dvema prozornima folijama, z modelčkom za piškote (ali kozarcem) izrežite kroge in jih polagajte v modelčke za muffine. 

Testo pecite 10 minut na 180°C. Preden jih vzamete iz modelčkov oz. pekača za muffine počakajte, da se popolnoma ohladijo.

Za kremo potrebujete:

400 ml kokosovega mleka (1 pločevinko)

1 žličko vanilijevega ekstrakta

3 žlice medu

vrečko želatine v prahu ali v lističih

ter različno sadje za okrasitev (borovnice, mango, češnje, kiviji, mandarine...)

Priprava:

Če boste uporabljali želatino v prahu, jo stresite v posodico in prelijte s hladno vodo, za želatino v lističih upoštevajte navodila na embalaži. Polovico kokosovega mleka segrejte (da skoraj zavre) in mu primešajte med ter vanilijev ekstrakt, mešajte, da se med stopi. Ko se želatina strdi, ji primešajte nekaj žlic toplega kokosovega mleka in premešajte, da se začne topiti, nato pa jo vmešajte v toplo kokosovo mleko. Z metlico mešajte, da se želatina popolnoma raztopi, nato pa prilijte hladni del kokosovega mleka in dobro premešajte. Masa je sicer zelo tekoča, vendar je mlačna (če ni mlačna, jo najprej ohladite), tako da z njo lahko napolnite košarice iz testa, ki jih shranite v hladilniku, da se bo krema strdila. Pred serviranjem jih obložite s pisanim sadjem. 

Praznično pripravljena miza za 4 osebe

UGODNA DARILCA: POSLIKAVA KERAMIČNIH SKODELIC

Oglejte si še: Potisk kuhinjskih krp in Podstavki za kozarce

Še en kjut in simpl predlog za DIY darilce, ki je tako uporaben in poceni, kot tudi kreativen in unikaten.

Potrebujemo:

- flomaster za keramiko (cena v Prometeju  3.4 eur)

- keramične skodelice (cena v Tediju 1.75 eur)

Tale DIY projekt je spet en takšen projekt, pri katerem imaš popolno svobodo in pri katerem se lahko prepustiš trenutni inspiraciji oziroma motiv popolnoma prilagodiš osebi, kateri keramiko podarjaš. Morda nanjo napišeš kakšno misel, morda jo okrasiš z nečim, kar ima obdarovalec najraje, morda napišeš, koliko ti obdarovalec pomeni... Sama sem jo okrasila dokaj nevtralno, tako da bi jo lahko podarila sestri, prijateljici ali pa mami oziroma bi jo lahko obdržala kar sama:).

Lepo je, če se na spodnji strani skodelice še podpišete, da si bo tisti, ki bo darilce dobil, zagotovo zapomnil kdaj in kdo mu je skodelice podaril.

UGODNA DARILCA: PODSTAVKI ZA KOZARCE

Oglejte si še: Potisk kuhinjskih krp

Ali uporabljate podstavke za kozarce? Sama sem jih pred leti dobila v dar in od takrat naprej se vedno 

znajdejo pod mojim kozarcem. Všeč mi je, da na mizi ne ostajajo odtisi, poleg tega pa so še super dekoracija. Če se lotite izdelave, je za izgled podstavkov neskončno možnosti. Sama sem se odločila za dekorativni papir, saj mi je všeč, da vsak podstavek izgleda nekoliko drugače.

Potrebujemo:

- pluto (4 postavki iz plute v Tediju stanejo 1 eur)

- okrasni papir (cena za kos je v Prometeju 0,6 eur) / srebrno samolepilno folijo (v Müllerju jo prodajajo za cca 2 eur)

- prozorno samolepilno folijo (če ne uporabimo barvne)

- lepilo

Tale diy projekt je res super enostaven in poceni, za izdelavo pa potrebujemo dobrih 15 minut. Vse kar moremo storiti je, da iz okrasnega papirja izrežemo kvadrate (samo očrtamo podstavek), jih prilepimo na pluto in prelepimo s samolepilno folijo. Če uporabimo barvno samolepilno folijo, pa je postopek še lažji - izrežemo kvadrat primerne velikosti in ga nalepimo na pluto. Zavežemo z okrasnim trakom in darilo je pripravljeno.

BOŽIČNA PALEO VEČERJA

Pripravila sem jedilnik za praznično večerjo, ki ga lahko uporabite kadarkoli, ne samo za božič (pripravila sem še en praznični jedilnik, dosegljiv tu: klik). Količine so prilagojene za štiri osebe, vendar pa jih lahko ustrezno spremenite, če boste imeli goste. Neprimerni hrani, po kateri se slabo počutite, se boste v prazničnih dneh namreč najlažje izognili tako, da boste hrano pripravili sami, kar sicer pomeni, da boste nekaj časa posvetili kuhanju in pripravam, vendar pa sem, poleg receptov, pripravila tudi načrt, kako vse jedi pripraviti najhitreje. Recepti so enostavni, vendar podrobno obrazloženi, zato da vam bodo gotovo uspeli. V jedeh bodo uživali tudi nepaleo jedci, ki jim ne povejte, da gre za paleo jedilnik, saj sami tega ne bodo niti opazili. Če pa boste praznovali drugje, pa izbirajte predvsem zelenjavo, meso in sadje.

Jedilnik vključuje predjed, glavno jed ter sladico in še piškote:

UGODNA DARILCA: POTISK KUHINJSKIH KRP

Trgovine so trenutno šibijo pod nogami veselodecembrskih nakupovalcev, ki mrzlično iščejo najprimernejša darila za svoje najbližje. Tudi sama sem se v zadnjem tednu podala v lov za darili, vendar sem bila šokirana nad (pre)visokimi cenami. Doma se obdarujemo minimalistično - cena darila ne sme preseči petih evrov in darila v takšni vrednosti je skorajda nemogoče najti. In ker pravijo, da so darila, ki so izdelana ročno in v katera vložimo trud, največ vredna, sem pripravila nekaj idej za darilca z minimalnimi stroški.

Torej, moj cilj je bil narediti nekaj poceni, pa tudi nekaj lepih, kreativnih daril. Če spremljate Pinterest, ste verjetno te predloge za darila že kje zasledili, ker pa so ideje dobre, sem se odločila, da se jih lotim tudi sama.

Odpravila sem se v trgovino Tedi, kjer prodajajo poceni stvari (večinoma okoli dva evra ali manj) in tam kupila nekaj izdelkov, ki sem jim potem popestrila in jih personalizirala. Sama imam doma že kar nekaj materialov za različne diy projekte in so potem stroški res minimalni, če pa vsega tega nimaš doma in se odpraviš v eno od trgovin s hobi programom (npr. Prometej), pa tam hitro veliko zapraviš, saj so cene res visoke in diy projekt na koncu niti ni tako ugoden. Diy projekte se torej splača delati, če narediš količinsko veliko izdelkov, oziroma, če veš, da boš materiale uporabil še kdaj drugič. Mimogrede, v trgovini Tedi imajo tudi kar nekaj poceni izdelkov za diy projekte, cenovno ugoden pa je tudi Müller.

Današnji projekt je potisk kuhinjskih krp, v naslednjih dneh pa vam bom predstavila še izdelavo podstavkov iz plute in poslikavo skodelic. Ogledate pa si lahko še diy projekte, ki so bili na RetroSpektivi že objavljeni in so prav tako ugodni in primerni za božična darila:

* Mini kozmetična torbica

* Etui za očala ali mobitel

* Srčkana broška

* Šoping vrečka
* Lovilec sanj

Vsakdo, ki ima kuhinjo, potrebuje kuhinjske krpe. In tudi če jih imamo že veliko, jih nikoli ni preveč. S tem darilom tako ne boste zgrešili, saj bodo slej kot prej služili svojemu namenu, če pa jih boste kreativno porisali, pa bodo verjetno kar naprej v uporabi.

Potrebujemo:

- enobarvne bombažne kuhinjske krpe (cena v Tediju 1,75 eur)

- linolej / krompir

- barva za tekstil (cena v Prometeju cca 4 eur) / flomaster za tekstil (cena v Prometeju cca 3 eur)

Ta mini projekt je enostaven in zelo primeren za vse tiste, ki želite v izdelavo daril vključiti tudi svoje otroke. Če jim pripravite štampiljke, bodo lahko samostojno potiskali krpe, ter tako dodali darilu še dodatno vrednost. Sama sem štampiljke izdelala iz linoleja in jih nalepila na košček lesa, ki mi ga je že pred časom prinesel oči, če pa linoleja nimate, lahko štampiljke izdelate kar iz krompirja, tako kot smo to delali v vrtcu:).  Sama sem izdelala smrekico in zvezdico, ki sta nekoliko bolj zimsko – božično obarvani, možnosti pa je seveda neskončno. Lahko kupite tudi flomaster za tekstil in na prtičke kaj narišete. Ko se barva posuši, krpe dobro polikate, okrasite z darilnim trakom in podarite svojim najdražjim.

PRAZNIČNI DIY: VOŠČILNICE IN VOŠČILA

RetroSpektiva bo v naslednjih dneh nekoliko bolj praznično obarvana. Dodobra smo že zakorakali v veseli december in prazničnemu vzdušju se je sedaj pridružila tudi naša ekipa. Danes objavljamo diy projekt izdelave voščilnic in prilagamo nekaj misli, ki jih lahko napišete v voščilnice, jutri vam bomo predstavili nekaj predlogov za darila, ki so cenovno ugodna in tako prijazna tudi naši denarnici, v ponedeljek pa bo na blogu lepo dišalo, saj bo Špela pripravila pravo božično paleo večerjo in vam servirala recepte, da jo boste lahko pripravili tudi sami. Vse to in še več v naslednjih dneh. Se čitamo;) 

Letos sem se izdelave voščilnic lotila relativno pozno (beri: včeraj zvečer:)), zato sem iskala ideje za voščilnice, ki bi jih lahko izdelala hitro in enostavno, voščilnice pa bi bile hkrati tudi nekoliko drugačne in izvirne, pa tudi estetsko privlačne. Idejo sem našla na HGTV, za izdelavo pa ne potrebujemo posebnega znanja in spretnosti, pa tudi posebnih pripomočkov ne.

Potrebujemo:

- bel šeleshamer (cena za velikost A2 0,69 eur v Müllerju)

- papir z različnimi vzorci (cena za božično okrašen papir 0,63 eur v Prometeju)

- okrasni trak (cena 1,43 eur v Prometeju)

- samolepilne perle (cena 2 eur v Prometeju za 130 nalepk)

- škarje, lepilo, bel flumaster 

- rezilo za kroge (cena 5,3 eur v Prometeju)

Podrobnejši tutorial izdelave na: KLIK!

Bel šeleshamer razrežemo na 21cm x 15cm velike dele, ki bodo podlaga za naše voščilnice (šeleshamer velikosti A2 zadošča za 9 voščilnic). Z ostanki šeleshamerja naredimo dve šabloni: eno v obliki trikotnika in drugo v obliki kroga (premer 6 cm), ki jo bomo uporabljali za izdelavo smrekice in okraska. Sama sem v Prometeju kupila rezilo za kroge, ki je podoben šestilu, ki delo poenostavi, vendar lahko to storimo tudi s šablono in škarjami.

Za vsako smrekico / okrasek potrebujemo tri trikotnike / kroge. Vsakega izmed njih prepognemo na pol, zlepimo jih skupaj (glej fotografije) ter prilepimo na šeleshamer. Z okrasnim trakom naredimo pentljice, ki jih prilepimo na smrekico in nad okrasek. Po želji dodamo še biserček, ki da voščilnici piko na i.

Podrobnejši tutorial izdelave na: KLIK!

Vsako leto kar nekaj časa posvetim temu, da izdelam voščilnice, ko pa so le te narejene, pa ne vem, kaj bi napisala vanje. Nato brskam po različnih spletnih virih in knjigah, da bi našla navdih in nato nekaj prepišem:). Če tudi vi nimate idej, je tukaj nekaj predlogov:

* Bliža se najlepši čas v letu. Čas spominov na preteklost in pričakovanja prihodnosti. Čas drobnih pozornosti in iskrenih želja po sreči in zdravju. Naj se vam uresničijo sanje, udejanjijo želje in izpolnijo pričakovanja. 

* Kaj nas čaka za prazničnimi vrati, ko razigrano bo čas prestopil letni prag? Bo jutro s soncem obsijano, bo z mehkim perjem postlano, pride novi zlati čas? 

Pride novi - zlati čas, če sivino vsakdanjo sami pozlatimo s poštenim delom in dobroto, ji s smehom vdihnemo lepoto in s prijateljstvom iskrenim nežnost, srečo, mir, toplino.

Takih časov - zlatih časov - v novem letu vam želimo.

* Skrivnost zadovoljstva je, da znamo uživati v tem, kar imamo in da se znamo znebiti želja po stvareh, ki so zunaj našega dosega. Naj prihajajoči prazniki prinesejo mir v dušo ter srečo in toplino v srce. Postojmo za hip, si stisnimo roko za srečo, življenjsko radost in pogum ter s svetlim upanjem stopimo v novo leto.

* "Lepo je na novo začeti. Začetki so nepopisan list papirja, na katerega se lahko napiše najboljše mojstrovine, največje skrivnosti, najbolj izbrane besede. Pričeti pomeni ustvarjati svet novih možnosti, ki jih prej še ni bilo. To je čas pričakovanja rasti, je obdobje odprtih poti, čas ko je vse mogoče ... Sedaj je pravi čas za nove ideje, za nove rešitve, za vse, kar je tako dolgo čakalo, da končno plane na dan." - Julia Dooria

 * Naj iskrivost pisanih decembrskih luči polepša drobne trenutke časa, naj čarobnost zimske narave zasenči črne misli, naj toplino in iskrenost besed srečujete vse leto, naj sreča šepeta neizpeto melodijo o prijateljstvu. 

* V novem letu naj bo vaš korak odmeven, vaša beseda pogumna, vaše življenje iskrivo, ustvarjalno in polno lepih trenutkov.

* Vse želje, ki se letos niso izpolnile, vse sanje, ki niso sadu obrodile, v prihodnjem letu naj dobijo polet, naj čimprej izpolni se njihov obet.

* Praznični dnevi veselo hitijo, skrite misli in želje zbudijo. Naj vam prinesejo pričakovanje in uresničijo vse vaše sanje. Naj odkrijejo stare modrosti in vam natrosijo tihe radosti. 

* Leto se končuje, sreča srečo kuje. Prejmite jo tudi vi, naj vas spremlja leto dni. Za sekundo naj ustavi se življenja tok, naj bo takrat polno toplih stikov rok. 

* Ostanejo spomini. Pred nami se odpre novo obzorje. Iz dneva v dan. Iz leta v leto. 

Naj spomini ne zbledijo, vendar te le obogatijo. Naj na obzorju sonce vzhaja in z optimizmom te navdaja. Če pa sonce kdaj zaide, naj te to le utrdi, naj nasmeh na tvojem obrazu nikdar ne zbledi.

DIY: MEDENA HIŠKA

Gingerbread house oz. medena hiška je kar zahteven projekt, če se ga lotevate od začetka, torej tako da najprej zamesite primerno testo, ki bo dovolj trdno, da bo zdržalo, da izberete načrt, ki ne bo imel pomanjkljivosti in da jo na koncu tudi okrasite ter zlepite tako, da se vam hiška ne bo podrla. Kot lahko vidite na sliki zgoraj, moja hiška ni prav nič praznično okrašena, ker je bila narejena že pred časom kot del programa na rojstnodnevni zabavi. Spodaj vam predstavljam kako se izdelave lotiti tako, da vam bo hiška gotovo uspela, glede okrasitve pa se prepustite domišljiji (ali pa naj jo okrasijo otroci).

Najprej si oglejte ta tutorial. Priporočam vam, da naredite čim manjšo hišo, moja je bila precej velika in večja je hiška, večja je možnost, da bo šlo kaj narobe. Prilagam tudi moj načrt z vsemi merami, ki pa jih lahko brez problema sorazmerno zmanjšate - predvsem stranske stene in streho skrajšajte.

Mere za streho in tla so napisane za zgornji sliki, za zadnjo steno uporabite iste mere kot za sprednjo, vendar pa na zadnji steni ne delajte odprtin za okroglo okno ali vrata.

Osnovni načrt - za razliko od večine načrtov sem jaz hiški dodala še dno, tako da je bila hiška trdnejša in bolj povezana.

Načrt si prerišite na trši papir in izrežite 2 stranski steni, 2 sprednji steni in obe strani strehe ter eno dno. Iz vseh delov s pomočjo lepilnega traku sestavite hišo, tako si boste najlažje predstavljali, kako bo hiška izgledala. Če se vam zdi prevelika, papir odrežite in mere prilagajajte, dokler ne dobite željene velikosti. Pred izdelavo testa se popolnoma prepričajte, da so vse stranice primerne velikosti ter da je streha ravno prav velika. Podrobnosti kot je npr. dimnik kar izpustite. Jaz sem ga poskusila narediti, pa mi ni uspelo. Če boste velikost hiške prilagajali, boste to naredili najlažje tako, da boste najprej določili velikost stranske stene, nato sprednje strani in nazadnje velikost strehe. 

Ko bo testo pečeno, ga ne boste mogli več prilagajati, zato morate speči pravilno velikost.

Sedaj, ko ste sestavili hišo iz papirja in ugotovili, da so mere takšne kot jih želite, si pripravite modele, ki jih boste položili na razvaljano testo. Izrežite jih iz peki papirja ali drugega čistega papirja. Potrebujete eno stransko steno, eno sprednjo steno in eno stran strehe. Pripravite si še pokrovček od plastenke za zgornje okno.

Nato zamesite testo. Če hiške dejansko ne nameravate pojesti, ker jo boste okrasili s sladkorjem, nato pa jo boste pustili še nekaj časa na razstavi, ni potrebno, da dejansko uporabite med. Pri izdelavi hiške boste imeli kar precej ostankov testa, ki jih specite in pojejte, saj je testo zelo dobro, četudi je brez medu, vsebuje namreč sladkor muscuvado, ki mu podari karamelni okus ter odlične "zimske" začimbe. Testo je pravzaprav trše piškotno testo in po okusu spominja na Speculaas piškote.

Za testo potrebujete:

150 g bele moke

pol žličke sode bikarbone

125 g masla

100 g temnega musovado sladkorja

pol žličke ingverja v prahu

pol žličke pimenta

pol žličke cimeta

20 g mletih mandljev

Maslo stopite in vanj zamešajte vse ostale naštete sestavine. Testo zberite v kepo in ga razdelite na dva dela (lahko pa testo razdelite na toliko delov kot jih potrebujete, torej dva za streho ter štiri za stene in enega za tla). Testo razvaljajte na peki papirju. Razvaljajte ga približno pol centimetra debelo, isto ponovite še z drugimi deli testa. Ko bo testo razvaljano, ga obrežite tako, kot je prikazano v videu, torej na testo položite papirnat vzorec oz. model in ga obrežite, pustite 1 cm roba oz. odvečnega testa okoli vašega vzorca (če boste odvečno testo takoj odstranili, testo ne bo imelo opore in se bo med peko razlezlo, kar pa bo spremenilo dimenzije testa). Ta tehnika tudi preprečuje, da bi se robovi testa bolj zapekli kot notranjost. Tudi okna in vrata samo obrežite, testo pa pustite in ga ne odstranjujte.

Čisto ponesreči sem ugotovila da je potrebno testo pred peko postaviti na hladno. En pladenj testa sem namreč spekla takoj po rezanju in se je testo malo razlezlo. Ker nisem imela časa za peko še drugega pladnja, sem ga postavila na hladno in spekla šele naslednji dan. Drugo testo, tisto, ki je bilo predhodno dobro ohlajeno, je bistveno manj spremenilo obliko kot tisto testo, ki sem ga spekla takoj. Ker želimo, da so vse stene in oba dela strehe enake velikosti ter čimbolj podobni željeni velikosti, vam priporočam, da že razvaljano in razrezano testo pred peko hladite v hladilniku (vsaj kakšno uro ali dve).

Pečico segrejete na 200°C. Pomembno je, da se testo res dobro speče, da bo dovolj trdno. Najprej ga pecite 8 minut ter ponovno obrežite robove. Pecite še 8 minut, nato pa odrežite in odstranite odvečno testo ter okna in vrata. Pecite še 8 minut oz. tako dolgo, da bo testo res trdno. Testo pred sestavljanjem dobro ohladite.

Za okraševanje in lepljenje hiše boste potrebovali veliko sladkorja v prahu, lahko pa uporabite tudi jedilne barve.

Osnovni masi sem, poleg jedilnih barv, dodala še malo sladkorja v prahu, saj je bila preredka.

Jaz sem z ročnim mešalnikom zmešala 1 beljak z 200 g sladkorja v prahu, 1 žličko limoninega soka in pol žličke gustina. Nato sem ga razdelila v 3 dele in enega obarvala rumeno, drugega rdeče in tretjega rjavo (za vrata). Najprej sem z nožem premazala vse dele (stene, streho, vrata) in jih pustila sušiti na zraku. Če želite vzorčke na strehi, jih naredite v napol posušeni sladkor kar z zobotrebcem. 

Ko so bili vsi deli dobro posušeni, pa sem začela z lepljenjem z notranje strani. Za lepljenje sten sem uporabila rumeni sladkor, za lepljenje strehe pa rdeče obarvanega. Za lepljenje lahko daste sladkorno maso v vrečko za živila, ki ji odrezite konček, tako se namreč enostavneje nanaša.

Naloga slavljenca je bila, da sam okrasi že spečeno torto in eden izmed okraskov je bila tudi medena hiška.

CIMETOVI KOLAČKI in ŠVEDSKA (2.del)

Kot sem obljubila zadnjič, ko sem pisala o švedskem podeželju, bom danes predstavila še nekaj utrinkov iz Stockholma. Pred tem vam želim predstaviti recept za švedske cimetove kolačke (kanelbullar), ki jih je možno na Švedskem kupiti povsod, tako kot pri nas burek:)

Za testo potrebujemo:
25 g kvasa
100 g kristalnega sladkorja
250 ml mleka
1 jajce
75 g masla
1 žlička kardamoma v prahu
650 g bele moke
pol žličke soli

Za nadev potrebujemo:
50 g masla
50 do 100 g sladkorja
1 žličko cimeta

Za premaz:
1 jajce

Kvasec pripravimo tako, da kvas nadrobimo in ga prelijemo s toplim mlekom, v kar vmešamo sladkor in pustimo, da vzhaja. Medtem pripravimo posodo, v kateri bomo zamesili testo, v katero damo moko in sol. Stopimo maslo, ki ga, skupaj s kvasnim nastavkom in stepenim jajcem, vlijemo v moko. Zamesimo testo, ki ga pustimo počivati 30 minut, da vzhaja. Testo razvaljamo od 3 do 5 mm debelo in približno 30 cm široko. Testo premažemo s stopljenim maslom in ga potresemo s kristalnim sladkorjem in cimetom. Zvijemo v tesen zvitek in narežemo na približno 1 cm široke kolobarje (lahko tudi več). Zvitke položimo na pekač, obložen s peki papirjem in jih pustimo vzhajati še 60 minut. Pred peko kolačke namažemo s stepenim jajcem (ki smo mu dodali nekaj žlic vode). Pečemo na 200°C približno 15 minut oz. dokler kolački na dnu ne porjavijo.

Če imate raje piškote, so priljubljeni švedski piškoti pepparkakor, ki se kar topijo v ustih, spominjajo pa na okus Speculaas piškotov.

Pa še nekaj besed o obisku Stockholma, kjer sva z Evo preživeli tri dni. Stockholm je prijetno, zeleno  in drago mesto, kjer pa se človek hitro počuti domače. Center je relativno majhen in ker sva imeli hostel v samem središču mesta, sva na večino ciljev odpravili kar peš. Prvi dan, ko je bil Stockholm siv in hladen, sva se udeležili free toura, kjer sva izvedeli veliko zanimivih dejstev o Stockholmu in Švedski, drugi dan sva se s podzemno odpravili v Södermalm, ki je bolj svobodnjaški, umetniški, vintage in se odpravili na najvišjo točko Stockholma, kjer je lep razgled na mesto, zadnji dan pa je bila glavna postojanka Vasa muzej, kjer je razstavljena lepo ohranjena ladja iz 17. stoletja.

Na free touru so nam najprej povedali zgodbo o Christini, švedski kraljici, o tem, kako so ob njenem rojstvu razglasili, da se je rodil fant, ki so si ga vsi želeli, nato pa so ugotovili, da je deklica in da so jo vzgajali ter šolali kot bi šolali fanta, tako da je dobila izobrazbo, ki je bila sicer namenjena le otrokom moškega spola. Njen oče, protestantski kralj Gustav Adolf, na katerega je bila zelo navezana, je umrl v tridesetletni vojni in Christinina mama je po njegovi smrti preprečila, da bi njegovo truplo (ločeno od srca, ki je bilo v posebnem zaboju) pokopali in je vztrajala, da njegova krsta ostane odprta, tako da je vsak dan hodila k njemu na obisk. Njegovo srce pa naj bi viselo nad Christinino posteljo. Christina, ki je bila od šestega leta dalje kraljica, se je kasneje prestolu odpovedala ter se spreobrnila v rimo-katoličanko.

Sprehodili smo se tudi do PUB-a, ki je trgovina z oblekami, modnimi dodatki, nakitom, kozmetiko itd., kjer je bila zaposlena Greta Lovisa Gustafsson, ki jo je zaradi lepote šef Puba dal v svoje reklamne kataloge, potem so jo opazili filmarji, začela je igrati, bila je tako dobra in lepa, do jo je opazila tudi ameriška filmska industrija, takrat je tudi spremenila svoje ime v Greto Garbo.

Šli smo do tržnice, do Konserthuseta, kjer so razložili, kako je prišlo do Nobelovih nagrad (Alfred Nobel, izumitelj dinamita je prebral svojo osmrtnico v časopisu, ki so jo pomotoma objavili. Iz osmrtnice je bilo razvidno, da ga obtožujejo smrti stotine življenj in nad tem se je zamislil, zato je vse svoje premoženje namenil tem nagradam).

Videli smo kje je bil izveden atentat na Olofa Palmeja, švedskega predsednika vlade, ki je imel zaradi svojih idej precej nasprotnikov. Še vedno niso ugotovili, kdo je ubil njega in njegovo ženo, ki sta se vračala iz gledališča, za tistega, ki to ugotovi, pa je razpisana visoka denarna nagrada.

Sprehodili smo se tudi do banke, kjer je nastal psihološki izraz stokholmski sindrom. V banki se je zgodil rop, v katerem je več bančnih uslužbencev, ki so bili zadržani kot talci, razvilo čustveno navezanost na oba ugrabitelja in ju, po tem, ko so bili po šestih dneh osvobojeni, celo branili in postali dobri prijatelji.

Ogled smo zaključili pri kraljevi palači, kjer smo izvedeli, da kraljeva družina pravzaprav tam ne živi, ampak živi v predmestju ter kako je švedska družina spremenila kar je veljalo do sedaj - da je prvorojeni sin tudi prestolonaslednik. To so spremenili tako, da sedaj ni pomembno, katerega spola je otrok, pomembno je samo, da je prvorojeni, čemur so nato sledile tudi druge kraljevine.

Stockholm je zelo znan po second hand shopih. Precej sva si jih ogledali v Södermalmu. Žal sva si jih samo ogledali, ker so predragi, da bi tam kaj kupili, saj so cene rabljenih oblačil primerljive z novimi oblekami, četudi so obleke slabo ohranjene. V SoFu, ki je imel normalne cene, pa sva našli in kupili kar nekaj lepih stvari.

Zaradi slabega vremena sva se napotili v vasa muzej, kjer sva videli ladjo iz 17. stoletja, ki je potonila kmalu po  izplutju in je zelo dobro ohranjena, saj je več ko 95% ladje originalne. Ogledali sva si tudi okolico muzeja, kjer je res lepo, veliko je zelenja. Zaradi slabega vremena pa si nisva ogledali muzeja na prostem -pa drugič:)

Še nekaj zanimivih opažanj o švedskih posebnostih:

• kljub njihovi minimalistiki in smislu za opremljanje, pogosto uporabijo kar umetne rože in umetno sadje kot okras
• vrata je potrebno odpirati z obema rokama, saj imajo nad kljuko še posebno zapiralo, kar zna biti zelo nepraktično, vrata zaklepajo v nasprotno stran kot mi
• prebivalci, ki ne stanujejo tik ob glavni cesti, nabiralnikov nimajo ob hiši, ampak jih imajo ob glavni cesti
• vsako družina ima pred hišo drog s švedsko zastavo; zastavo dvignejo ob državnih praznikih, pa tudi, če se v družini dogaja kaj posebnega (rojstni dan, poroka, ostale posebne priložnosti)
• Švedi npr. počitnic ne določajo v dnevih (npr. od datuma x do datuma y), ampak se pogovarjajo v tednih, npr. 49. teden v letu bomo imeli počitnice
• toaletni prostori za moške in ženske niso ločeni
• kadar si delijo oz. jemljejo hrano, nihče ne vzame zadnjega kosa, ampak zadnji kos najprej dajo na pol, naslednja oseba preostanek spet razdeli na polovico in tako dalje, dokler ne ostane košček, ki ga ni več mogoče deliti
• pijače, ki vsebuje alkohol, ni mogoče kupiti v običajnih prodajalnah s hrano, ampak v zato namenjenih trgovinah
• zelo je popularna LCHF (low carb high fat) prehrana, ki je podobna paleo prehrani
• za različne partnerske odnose imajo različne izraze, tu je le nekaj primerov

          Mambo - odrasli, ki še živi z mamo

          Sambo - par, ki živi na koruzi

          Särbo - par, ki ne živi skupaj

          Delsbo - par, ki občasno živi skupaj

          Kulbo juhold - ne živita skupaj, kadar sta skupaj se imata fajn

Takih in podobnih izrazov je še veliko, nekateri so prav zanimivi, lahko si jih pogledate tu: klik.

Kanelbullar, mesne kroglice (Köttbullar) s pirejem in brusnično marmelado (Sylt Lingon), na skrajno desni sliki pa je Polarbröd.

Maroški kolač in Švedska (I. del)

Današnji recept sva z Evo dobili na Švedskem, natančneje v mestecu Edsbyn, ki je majhno, podeželsko mesto, 300 km severneje od Stockholma, sredi gozdov in jezer, pravzaprav sredi ničesar:). Čeprav tam nisva srečali veliko Švedov, ker so bile ceste večinoma prazne, saj je bilo oktobra že kar mrzlo in so se bolj zadrževali v njihovih skromnih hišah in stanovanjih, sva od prijateljice, ki sva jo tam obiskali in pri kateri sva bivali v času najinega obiska,  izvedeli kar nekaj zanimivih dejstev o Švedih.

Ko smo šle na sprehod do bližnjega jezera (na sliki zgoraj), ki jih je na Švedskem res veliko, okoli teh jezer pa imajo Švedi svoje koče, da v njih preživljajo prosti čas, sva opazili, da so hiše na podeželju precej skromne in majhne, da na oknih nimajo zaves in da imajo na okenskih policah svetilke. Zime so pri njih namreč zelo temne, poleti pa imajo skoraj ves dan dnevno svetlobo, zato pozimi lovijo dnevno svetlobo, kolikor morejo. Takoj, ko se stemni, prižgejo svetilke na okenskih policah, da jim dajejo občutek svetlobe in toplote. Že med vožnjo z vlakom sva ugotovili, da z elektriko ne skoparijo, kar se nama je potrdilo tudi pozneje v Stockholmu, saj so stavbe v notranjosti (npr. pisarne) razsvetljene vse noči in luči sploh ne ugašajo. Na sprehodu sva tudi opazili, da so asfaltirane le glavne ceste, vse ostale so makadamske. Prijateljica je pojasnila, da je glavni razlog za to sneg, ki ga sploh ne plužijo v celoti, ampak splužijo le zgornje plasti snega, s čimer preprečujejo zaledenelost cest. Oni že vedo, saj ni nič nenavadnega, če imajo pozimi -25°C.

Na sprehodu skozi gozd, do jezera, smo se ustavile tudi v second hand shopu, ki je bil, poleg dveh majhnih trgovin s hrano, edina trgovina v kraju. Kdor je torej karkoli potreboval, je imel na izbiro le, da se odpelje do slabo uro oddaljenega mesteca Bollnäs ali pa željeni izdelek poskusi najti v second hand trgovini, kjer so imeli rabljeno pohištvo, oblačila, kuhinjske pripomočke, stare razglednice, knjige, revije... Second hand trgovine so na Švedskem priljubljene, saj Švedi stremijo k temu, da pokvarjene predmete popravijo oz. stvari, ki jih ne rabijo prodajo trgovini z rabljenimi stvarmi, kjer potem tudi kupujejo.

Najina prijateljica je stanovala v bloku, v stanovanjih pa niso imeli pralnih strojev, saj so imeli v kleti skupno pralnico, kjer pa ni bilo mogoče prati po mili volji in kadarkoli, ampak si si moral predhodno rezervirati termin. Za sušenje oblačil niso imeli sušilnih strojev, ampak posebno sobo za sušenje perila, kjer se perilo obesi, nato pa vključi dva ogromna ventilatorja, ki obleke posušita s toplim zrakom.

Star Volvo je klasika švedskega podeželja, z rdečim smo se tudi me vozile naokrog, ogledale pa smo si celo Volvo rally.

Povabljene smo bile tudi na rojstvnodnevno zabavo sosedove širiletnice. Mama je iz Maroka, oče nekje iz juga Afrike. Ona se še ni zaposlila, ker ne zna dovolj dobro švedsko, hodi pa na tečaj, on ima tri službe. Poleg štiriletnice imata še dvojčka, stara dobro leto. Migrantov je na Švedskem veliko, imajo precej prijazno integracijsko politiko. Migranti se družijo med sabo, Švedi pa med sabo in glede na to, da je najina prijateljica Slovenka, spada med migrante, zato na zabavi nisva spoznali veliko Švedov, družba je bila pa zelo mešana. Poleg družine gostiteljice je bila prisotna tudi Kolumbijka, pa iraška in poljska družina. Kljub mešanici kultur jezik ni bil ovira, ženske so med sabo ves čas klepetale. V prijetnem vzdušju smo poskusili nekaj sladic, ki jih je Maročanka pripravila. Za pecivo, ki nama je bilo najbolj všeč, sva dobili celo recept, ki ga danes predstavljam natanko tako, kot mi je bil podan (zanimivo je, da so količine podane v decilitrih).

Za biskvit potrebujemo:
4 jajca
2 dl sladkorja (200 g)
1 dl masla (100 g)
1 dl olja
2 dl jogurta (navadnega ali sadnega)
pest zlatih rozin (70 g)
pest mletih mandljev (40 g)
4 dl moke (270 g), ki ji dodamo pol žličke pecilnega praška

Za preliv potrebujemo:
100 g čokolade za kuhanje
100 g sladke smetane

pekač velikosti 20x35 cm
peki papir

Priprava je zelo enostavna, saj vse sestavine postopoma zmešamo (jajca in sladkor stepemo, dodamo tekoče sestavine, na koncu pa še moko, rozine in mandlje). Pekač (30x18 sm) obložimo s peki papirjem in nanj zlijemo maso. Pečemo na 200 °C, dokler testo ni pečeno, kar preverimo tako, da vanj zapičimo zobotrebec in če je testo pečeno, bo zobotrebec čist.

Pečeno testo ohladimo in ga prelijemo s čokolado, ki jo pripravimo tako, da 1 dl sladke smetane zavremo, odstavimo, nato pa vanjo zamešamo 100 g nalomljene čokolade. Mešamo tako dolgo, da se čokolada popolnoma stopi, če je potrebno, čokolado še malo segrejemo in ves čas mešamo. Ko se čokolada strdi, pecivo razrežemo na enako velike kose.

Gostiteljica z dvojčkoma. V tradicionalno opremljenem stanovanju je izstopal velik televizor, ki nekako ni spadal v prostor.

Poleg tega peciva so postregli še torto in pa čaj. Zanimivo je bilo, da je stregel mož, pecivo je seveda pripravila žena, ampak goste je pa stregel mož, ki je za nami tudi pospravil, ko smo se posladkali. 

Kaj Švedi dejansko jedo sicer nismo popolnoma odkrile, izvedele pa smo, da kruha, kakršnega jemo pri nas, skorajda ne poznajo. Priljubljeni so njihovi Wassa kruhki in pa sladek Polarbrod. Radi imajo tudi mlečne izdelke, hladilniki v trgovinah so zelo dobro založeni s siri v različnih oblikah, za rezanje sirov pa dosledno uporabljajo lopatke, ki jih je možno kupiti tudi pri nas, vendar pa nikoli nisem vedela, da so namenjene rezanju sira. Švedi imajo zelo dobro, pitno vodo. Zanimivo se nama je zdelo tudi, da solate ne prelijejo s klasičnim prelivom: sol-kis-olje.

Wassa kruhki, Polarbrod, lopatka/nož za sir in pepparkakor piškoti.

V prostem času so Švedi radi v naravi, ukvarjajo se z lovom in različnimi športi, bandy je šport, ki je zelo priljubljen, Edsbyn ima baje dobro ekipo in dobre pogoje za treninge. Upokojenci se radi posvečajo balinanju, sicer pa je tudi na Švedskem priljubljeno savnanje in nato kopanje v jezerih. Emancipacija žensk je na švedskem podeželju opazna. Nič nenavadnega namreč ni, če na cesti srečate velik traktor s prikolico, ki ga vozi ženska, saj so Švedinje velike, močne in sposobne težkega dela in samostojno voditi kmetijo.

V naslednjih dneh bom predstavila še recept za švedsko sladico in nekaj zanimivosti o Švedih ter povedala več o najinem obisku Stockholma.