ALI JE KROMPIR PALEO?

Kratek odgovor na zgornje vprašanje bi bil:

Da. Ne. Odvisno.

Daljši odgovor pa je naslednji:

Paleo začetniki se pogosto srečujejo z vprašanji, kaj paleo dovoljuje in česa ne dovoljuje in če prebira zapise na to temo, ki so že starejšega datuma ali pa spremlja avtorje, ki so bolj naklonjeni ketogeni in low-carb prehrani, potem bo verjetno naletel na bolj odklonilna stališča do krompirja, predvsem do belega krompirja, medtem ko se, Slovencem manj domači, sladki krompir, tolerira v večji meri. S širjenjem paleo diete, ki sedaj zajema kar širok krog ljudi, posebno čez lužo, se vse bolj poudarja individualiziran pristop, ki temelji na samo-testiranju, kjer naj bi vsak zase presodil, kako določeno živilo odgovarja njegovemu telesu in ga na podlagi tega umestil ali pa izločil iz svojega jedilnika. Kako torej lahko sami določite, ali je krompir za vas ok ali ne, kdaj je ok in v kakšnih količinah? 

Predlagam, da si zastavite naslednja vprašanja:

1. Ali imam prekomerno telesno težo, ki se je želim znebiti, ali imam težave z reguliranjem krvnega sladkorja (sem inzulinčno rezistenten, imam PCOS, hipoglikemijo, razrast bakterij v tankem črevesu - SIBO )?

Če želite shujšati, krompir črtajte iz vašega jedilnika, prav tako se krompirju izogibajte, če opazite, da vam "dvigne sladkor", ali pa zmanjšajte količino krompirja. Slovenci smo vajeni kosila: krompir+meso+solata. Če želite samo zmanjšati količino krompirja in ga ne nameravate popolnoma črtati, lahko v obrokih zamenjate količino krompirja in zelenjave (torej povečate količino zelenjave in zmanjšate količino krompirja). Namesto krompirja kot prilogo uporabite drugo zelenjavo (npr. brstični ohrovt, cvetačni pire ali pa cvetačni riž itd.).

2. Ali sem dovolj telesno aktiven? Si ogljikove hidrate prislužim?

Krompir je zelo škrobnat, je bogat vir ogljikovih hidratov in poceni vir kalorij, ki se hitro pretvorijo v glukozo. Če ste pogosto telesno aktivni in si želite zapolniti glikogenske zaloge po treningu, je krompir primerno živilo za vas. Nasprotno pa, če ste manj telesno aktivni in večino dneva presedite, potrebujte manj ogljikovi hidratov.

3. Ali imam avtoimuno bolezen, npr. celiakijo?

Krompir tako kot npr. jajčevci, paprika (tudi čiliji, feferoni, goji jagode) in paradižniki spada v družino razhudnikov, ki pa osebam z avtoimunimi obolenji povečajo vnetne procese v telesu in ne prispevajo k okrevanju, ampak zdravstveno stanje poslabšujejo.

4. Kako se počutim, kadar jem krompir?

Ste kmalu po obroku, ki je vseboval krompir hitro lačni, vas naenkrat popade želja po sladkem? Ali pa občutite napihnjenost, kot jo opisujejo v reklamah za probiotike? Poskusite vsaj kakšen teden preživeti brez krompirja (in riža ter sladkega sadja), pa boste videli, ali se bolje počutite.

Ali je v krompirju sploh še kaj drugega, poleg škroba?

Da, krompir je odličen vir kalija, pa tudi vitamina C, vitamina B6 in magnezija.

V čem pa je razlika med sladkim krompirjem in belim krompirjem? Zakaj se v paleo receptih med sestavinami pogosto pojavlja sladki krompir, bel krompir pa le izjemoma?

Obstaja veliko sort sladkega krompirja, takega kot je na zgornji sliki pa boste najpogosteje našli v slovenskih trgovinah na oddelku z zelenjavo.

Visok krvni sladkor (slinavka proizvaja več inzulina, kar povzroči dvig krvnega sladkorja) je pri paleojedcih načeloma nezaželen, zato vedno iščemo boljše alternative, take, ki imajo čim manj opisanih posledic. Kar se tiče vsebnosti ogljikovih hidratov, imata sladek in bel krompir podobno vsebnost in se veliko ne razlikujeta, isto velja za kalorije. Odziv telesa po zaužitju prvega oz. drugega pa se razlikuje. Po zaužitju sladkega krompirja je raven sladkorja v krvi bolj stabilna kot po zaužitju belega krompirja, ki povzroči večji odziv slinavke, torej hitrejši dvig količine sproščenega inzulina in posledično hiter padec ravni sladkorja v krvi. Iz tega razloga se za bolj paleo varianto smatra sladki krompir, po katerem zaradi stabilnejše ravni sladkorja v krvi tudi ne boste tako hitro lačni kot po belem krompirju.

V Sloveniji lahko sladki oz. sladek krompir kupite v bolje založenih in večjih trgovinah kot so hipermarketi in Interspari ipd. Zame pride sladki krompir v poštev v manjših količinah in občasno, všeč pa mi je zato, ker je dober tudi kadar je hladen (kar pa ne velja za beli krompir), pa tudi pogreva se veliko bolje kot beli krompir, za katerega naše babice in mame pravijo, da se ga sploh ne sme pogrevati:) Pripravim ga na zelo preprost način: narežem ga na kolobarje, začinim in pečem v pečici (če gre za večjo količino; če pa pripravim manjšo, pa krompir zrežem na majhne kockice in ga v ponvi pečem, dokler se ne zmehča). Kadar pripravim večjo količino "na zalogo", pečen krompir hranim v hladilniku in ga porabim postopoma.

Kar mi pri sladkem krompirju ni všeč, pa je, da prepotuje dolgo pot od zemlje, v kateri je rasel, do naših polic, kjer ponavadi dolgo čaka, da ga kdo kupi, v tem času pa se na njem začnejo pojavljati črni madeži, začne pa tudi plesneti. Kadar ga boste torej kupovali, preverite, ali so že kje sledi plesni in takega nikar ne kupujte. Pa tudi krompir, na katerem so se začele pojavljati črne lise, bo kmalu splesnel, če ga ne boste hitro porabili in ga boste hranili na sobni temperaturi namesto na hladnem. Če niste ravno iz velikega mesta, kjer je veliko odjemalcev sladkega krompirja in če pogosto nakupujete v isti trgovini, opazujte, kako dolgo časa traja, da se zaloga na policah obnovi. Pri nas, v Novem mestu, traja kar dolgo časa, tako da ga kupim, kadar opazim, da je na polici nova pošiljka krompirja. Nasprotno pa mi je beli krompir bolj všeč od sladkega zato, ker od njive, kjer je rasel, pa do kleti, kjer čaka, dokler ne pristane na naših krožnikih, ne prepotuje velike razdalje. Sladek krompir je sprva precej nenavadnega okusa, ki se ga je treba privaditi, medtem ko je beli krompir običajen del naše prehrane in sestavina mnogih tradicionalnih receptov. Seveda pa je tudi cena sladkega krompirja občutneje višja od belega, kar je gotovo eden izmed kriterijev za nakup. Če pogosto jeste zunaj, potem veste, kako težko se je izogniti glutenu, če pa iz prehrane izločite še krompir in riž, potem pa pravzaprav ostanete brez polovice obroka (in brez velike izbire:)). Jaz riž in krompir pojem, če na meniju ni boljše izbire. 

Podobno kot s krompirjem lahko presojate ali vam ustreza beli riž, sadje in oreščki. Če se malo ustavimo pri rižu, vam priporočam, da raje kot rjavi riž, nasprotno s splošnim prepričanjem, izberete beli riž, to pa zato, ker rjavi riž ohranja del zrnja, v katerem je največ anti hranil (iz angl. "antinutrients", to so snovi, ki preprečujejo absorbcijo hranil). Podobno velja tudi za lupino krompirja, zato je najbolje, da ga olupite, vsekakor pa se izogibajte zelenim krompirjem. 

Sklepna misel je torej, da je krompir boljši od žit, ker ne vsebuje glutena. Žal pa vam nihče ne bo mogel z gotovostjo zatrditi, da je ali da ni primeren za vas - to boste morali ugotoviti sami.