»Mind is like a parachute - it only works if it's open.«
Že od malih nog nas učijo, da so maščobe strup, povišan holesterol pa krivec za razvoj bolezni srca in ožilja. Tako imamo (vsaj jaz sem jo imela) fobijo pred maščobami in se jim karseda izogibamo. O njihovi škodljivosti nas opominjajo vsak dan v reklamah, ki propagirajo "zdrava" živila, v trgovinah, kjer se police šibijo pod izdelki, ki vam bodo pomagala znižati holesterol, ki vsebujejo le zdrave maščobe, pa tudi taka, ki sploh ne vsebujejo maščob.
Dokumentarec Statin Nation - The Great Cholesterol Cover up, ki sem si ga ogledala pred časom, pa se ukvarja z vprašanjem, ali visok holesterol res povzroča srčno-žilne bolezni in ali so statini, zdravila, ki znižujejo visok holesterol, res učinkovito sredstvo v boju proti kardiovaskularnim boleznim.
Ker smo s to idejo, da je holesterol slab in da so maščobe bav bav, rasli in to slišali ravno tolikokrat, kot to, da so cigareti škodljivi, je to zacementirano v nas in niti ne razmišljamo, da bi lahko veljalo kaj drugega. Sama nisem strokovnjak in v tej objavi povzemam le tisto, kar je bilo povedano v dokumentarcu, da še vi slišite drugačno razmišljanje in dopustite, da vam vzbudi dvom v sedanje prepričanje.
Dokumentarec Statin Nation - The Great Cholesterol Cover up, ki sem si ga ogledala pred časom, pa se ukvarja z vprašanjem, ali visok holesterol res povzroča srčno-žilne bolezni in ali so statini, zdravila, ki znižujejo visok holesterol, res učinkovito sredstvo v boju proti kardiovaskularnim boleznim.
Ker smo s to idejo, da je holesterol slab in da so maščobe bav bav, rasli in to slišali ravno tolikokrat, kot to, da so cigareti škodljivi, je to zacementirano v nas in niti ne razmišljamo, da bi lahko veljalo kaj drugega. Sama nisem strokovnjak in v tej objavi povzemam le tisto, kar je bilo povedano v dokumentarcu, da še vi slišite drugačno razmišljanje in dopustite, da vam vzbudi dvom v sedanje prepričanje.
Bolezni srca in ožilja so najpogostejši vzrok smrti ne le v Evropi, temveč povsod po svetu. Učijo nas, da je glavni krivec za razvoj srčno-žilnih bolezni visok holesterol in na podlagi te trditve se je razvila prehranska in farmacevtska industrija, ki na podlagi te ideje zasluži več milijard dolarjev letno. Tako več kot 40 milijonov ljudi dnevno uživa tablete za zniževanje holesterola imenovane statini. Statini so postali eni najpogosteje predpisanih zdravil v zgodovini in eden glavnih virov zaslužka v farmaciji. Vendar pa veliko število zdravnikov in nutricionistov že več let preiskuje, kakšno vlogo sploh ima holesterol pri srčno-žilnih boleznih.
Ideja, da nasičene maščobe in holesterol povzročajo bolezni srca in ožilja izvira iz 19. stoletja, ko je doktor Virchow ugotovil, da so arterije umrlih v nesrečah, na katerih je delal obdukcije, polne holesterola. Vendar takrat srčno-žilne bolezni še niso problematične. Po drugi svetovni vojni pa je vse več relativno mladih in zdravih moških začelo umirati zaradi infarkta in takrat je postalo to pomembno področje raziskovanja.
Ancel Keys je oče hipoteze, da nasičene maščobe v hrani povišajo raven holesterola in povzročajo kardiovaskularne bolezni.
Vir: Statin Nation; graf, ki potrjuje Keysovo hipotezo
Keys je hipotezo potrdil z grafom, ki prikazuje soodvisnost zaužitih nasičenih maščob in umrljivosti zaradi srčne kapi in ostalih bolezni. Graf lepo prikazuje, da so imeli tisti narodi, ki so zaužili več maščob, več smrti zaradi srčno-žilnih bolezni in obratno.
Vir: Statin nation; graf, v katerem vključenih še ostalih 22 držav
Graf pa ima eno napako - Keys je na grafu obdržal samo države, ki so njegovo hipotezo potrjevale, ostalih 22 držav, katerih podatki so bili tudi na voljo, pa ni vključil, saj sicer o odvisnosti med zaužitimi maščobami in številom smrti ne bi mogel povedati ničesar.
Vendar pa se je ta hipoteza, kljub pomanjkljivostim in napakam, najbolj obdržala in je citirana še danes. Od tu torej izvirajo naša prepričanja, da več nasičenih maščob zaužijemo, večja je verjetnost, da bomo umrli zaradi srčne kapi.
Podobno se je oblikovala tudi hipoteza, da višji je holesterol, večja je možnost za srčno-žilne bolezni. Vendar pa je moč najdi veliko kontradikcij tej ideji. Dober primer je Velika Britanija, ki ima v primerjavi z drugimi državi eno največjih stopenj umrljivosti zaradi srčne kapi, njeni prebivalci pa nimajo visokih ravni holesterola v primerjavi z drugimi evropskimi državami. Prav tako se število ljudi z visokim holesterolom v VB z leti znižuje, odstotek smrti zaradi infarkta pa ostaja enak.
Danes velja prepričanje, da visok holesterol povzroča arteriosklerozo, zožitev žil, ki lahko vodi do infarkta. Pravijo, da nasičene maščobe in holesterol mašijo žile, posledica pa je nastanek strdkov.
Vendar pa glavni problem ni nalaganje maščob in holesterola, temveč poškodba sten arterij. Kaj se dogaja v notranjosti žil, lahko najlažje razumemo, če primerjamo poškodbo stene arterije z ureznino na prstu. Če se urežemo v prst, se rani zaceli tako, da se naredi krasta, ki potem sčasoma odpade.
Ko se poškodujejo stene arterij, obrambni mehanizem ravno tako naredi plast, ki vsebuje tudi holesterol, da se arterija lažje zaceli. Ker pa se ta plast ne sme odluščiti, da ne pride v krvni obtok, se povrhnjica arterije kar zaraste preko kraste in tako se stena arterije zadebeli. To imenujemo arterioskleroza.
Torej, na kar bi morali biti pozorni pri zdravljenju arterioskleroze ni višina holesterola, ampak to, kaj povzroči poškodbo stene arterije.
Ko nam opravijo teste za višino holesterola, dobimo rezultate za "dober" in "slab" holesterol, za HDL in LDL. HDL in LDL so nosilci holesterola - te molekule so zgrajene iz maščob, proteinov, vitaminov, v njih pa je tudi holesterol. HDL in LDL so torej transportni mehanizmi, ki odpeljejo holesterol tja, kjer ga telo potrebuje. Poleg holesterola pa HDL in LDL razvažata tudi koencim Q10, ki je potreben v mnogih procesih. Najbolj pomemben je v mitohondrijih - "malih baterijah" znotraj celic, ki dajejo celicam energijo za njihovo delovanje. Srčna mišica ima 2 do 3 tisoč mitohondrijev. Brez koencima Q10 proces pretvorbe kisika in sladkorja v energijo ne deluje. Poleg tega je v HDL in LDL tudi betakaroten, ki je pomemben provitamin (snov, ki se v telesu pretvori v vitamin A) in pa vitamin E, ki je zelo dober antioksidant.
Zdravila, ki znižujejo visok holesterol, predvsem statini, znižujejo "slab" holesterol LDL. Vendar pa raziskave iz leta 2009, objavljene v American Heart Journal, kažejo, da je nivo "slabega" holesterola pri ljudeh s srčnimi boleznimi nižji od povprečja in ne višji. Študija je zavzemala okrog 137 tisoč Američanov, ki so bili sprejeti v bolnišnico zaradi težav s srcem in ožiljem. Pacientom so izmerili višino LDL v 24-ih urah po sprejetju v bolnišnico. Ugotovili so, da je bil nivo LDL nižji od nacionalnega povprečja. Pojavi se torej vprašanje, zakaj sploh zniževati LDL, če je nivo "slabega" holesterola med srčno-žilnimi bolniki že tako nižji.
Kljub temu pa so v zadnjih letih še znižali mejo za določanje visokega holesterola in veliko več ljudi je postalo primernih za uživanje statinov.
Statini delujejo tako, da blokirajo proizvodnjo holesterola, ob tem pa tudi sintezo drugih pomembnih snovi. Če si predstavljamo to pot kot drevo, so statini kot žaga, ki odreže drevo spodaj in to ima potem vpliv na vse veje. Tako se ne zmanjša le proizvodnja holesterola, ampak tudi proizvodnja koencima Q10. Torej s tem, ko zaužijemo statin in zmanjšamo holesterol, blokiramo tudi nastanek koencima Q10, ki je eden najpomembnejših za delovanje srca, kar pa lahko vodi v utrujenost, bolečine v mišicah in slabitev srčne mišice.
Namesto, da bi se zdravniki osredotočili na to, kako pacienti živijo, kaj jedo ipd. pozornost usmerijo v ravni holesterola. Tako namesto iskanja vzrokov za nastanek srčno-žilnih bolezni ljudem predpišejo zdravila.
Velika večina ljudi uživa statine preventivno več let, vendar pa ni dokazov, da bi preventivno uživanje statinov podaljšalo življenjsko dobo posameznika oziroma da bi se kvaliteta življenja zaradi uživanja statinov izboljšala. Ker nimamo dobrih raziskav o jemanju statinov pa tudi ne vemo, kako škodljivi so. Pri večini zdravil se stranski učinki začnejo kazati že po nekaj dneh uživanja zdravil, pri statinih pa se to zgodi šele po nekaj mesecih uporabe. Kar 20 odstotkov ljudi ima hude stranske učinke - težave s pomnjenjem, nizke ravni energije, fizično in psihično izčrpanost, depresijo, bolečine v mišicah ipd. Problem je predvsem v tem, da pri iskanju vzrokov nihče ne pomisli na statine, saj jih pacient že dolgo uživa.
Pogosto pozabljamo, da je holesterol esencialen za življenje. Holesterol telo uporablja v velikih količinah za izgradnjo hormonov, encimov, vitamina D in za obnavljanje organizma. Znižanje holesterola vpliva na živčni sistem in telo se težje spopada s stresom. Poleg tega malo povišan holesterol pomeni večjo odpornost na infekcije.
Podobno se je oblikovala tudi hipoteza, da višji je holesterol, večja je možnost za srčno-žilne bolezni. Vendar pa je moč najdi veliko kontradikcij tej ideji. Dober primer je Velika Britanija, ki ima v primerjavi z drugimi državi eno največjih stopenj umrljivosti zaradi srčne kapi, njeni prebivalci pa nimajo visokih ravni holesterola v primerjavi z drugimi evropskimi državami. Prav tako se število ljudi z visokim holesterolom v VB z leti znižuje, odstotek smrti zaradi infarkta pa ostaja enak.
Danes velja prepričanje, da visok holesterol povzroča arteriosklerozo, zožitev žil, ki lahko vodi do infarkta. Pravijo, da nasičene maščobe in holesterol mašijo žile, posledica pa je nastanek strdkov.
Vendar pa glavni problem ni nalaganje maščob in holesterola, temveč poškodba sten arterij. Kaj se dogaja v notranjosti žil, lahko najlažje razumemo, če primerjamo poškodbo stene arterije z ureznino na prstu. Če se urežemo v prst, se rani zaceli tako, da se naredi krasta, ki potem sčasoma odpade.
Ko se poškodujejo stene arterij, obrambni mehanizem ravno tako naredi plast, ki vsebuje tudi holesterol, da se arterija lažje zaceli. Ker pa se ta plast ne sme odluščiti, da ne pride v krvni obtok, se povrhnjica arterije kar zaraste preko kraste in tako se stena arterije zadebeli. To imenujemo arterioskleroza.
Torej, na kar bi morali biti pozorni pri zdravljenju arterioskleroze ni višina holesterola, ampak to, kaj povzroči poškodbo stene arterije.
Ko nam opravijo teste za višino holesterola, dobimo rezultate za "dober" in "slab" holesterol, za HDL in LDL. HDL in LDL so nosilci holesterola - te molekule so zgrajene iz maščob, proteinov, vitaminov, v njih pa je tudi holesterol. HDL in LDL so torej transportni mehanizmi, ki odpeljejo holesterol tja, kjer ga telo potrebuje. Poleg holesterola pa HDL in LDL razvažata tudi koencim Q10, ki je potreben v mnogih procesih. Najbolj pomemben je v mitohondrijih - "malih baterijah" znotraj celic, ki dajejo celicam energijo za njihovo delovanje. Srčna mišica ima 2 do 3 tisoč mitohondrijev. Brez koencima Q10 proces pretvorbe kisika in sladkorja v energijo ne deluje. Poleg tega je v HDL in LDL tudi betakaroten, ki je pomemben provitamin (snov, ki se v telesu pretvori v vitamin A) in pa vitamin E, ki je zelo dober antioksidant.
Zdravila, ki znižujejo visok holesterol, predvsem statini, znižujejo "slab" holesterol LDL. Vendar pa raziskave iz leta 2009, objavljene v American Heart Journal, kažejo, da je nivo "slabega" holesterola pri ljudeh s srčnimi boleznimi nižji od povprečja in ne višji. Študija je zavzemala okrog 137 tisoč Američanov, ki so bili sprejeti v bolnišnico zaradi težav s srcem in ožiljem. Pacientom so izmerili višino LDL v 24-ih urah po sprejetju v bolnišnico. Ugotovili so, da je bil nivo LDL nižji od nacionalnega povprečja. Pojavi se torej vprašanje, zakaj sploh zniževati LDL, če je nivo "slabega" holesterola med srčno-žilnimi bolniki že tako nižji.
Vir: Statin nation; meje za visok holesterol se znižujejo
Vir: Statin nation; statini ne blokirajo le proizvodnje holesterola
Namesto, da bi se zdravniki osredotočili na to, kako pacienti živijo, kaj jedo ipd. pozornost usmerijo v ravni holesterola. Tako namesto iskanja vzrokov za nastanek srčno-žilnih bolezni ljudem predpišejo zdravila.
Velika večina ljudi uživa statine preventivno več let, vendar pa ni dokazov, da bi preventivno uživanje statinov podaljšalo življenjsko dobo posameznika oziroma da bi se kvaliteta življenja zaradi uživanja statinov izboljšala. Ker nimamo dobrih raziskav o jemanju statinov pa tudi ne vemo, kako škodljivi so. Pri večini zdravil se stranski učinki začnejo kazati že po nekaj dneh uživanja zdravil, pri statinih pa se to zgodi šele po nekaj mesecih uporabe. Kar 20 odstotkov ljudi ima hude stranske učinke - težave s pomnjenjem, nizke ravni energije, fizično in psihično izčrpanost, depresijo, bolečine v mišicah ipd. Problem je predvsem v tem, da pri iskanju vzrokov nihče ne pomisli na statine, saj jih pacient že dolgo uživa.
Pogosto pozabljamo, da je holesterol esencialen za življenje. Holesterol telo uporablja v velikih količinah za izgradnjo hormonov, encimov, vitamina D in za obnavljanje organizma. Znižanje holesterola vpliva na živčni sistem in telo se težje spopada s stresom. Poleg tega malo povišan holesterol pomeni večjo odpornost na infekcije.
Nivo holesterola se spreminja z letnimi časi (poleti nižji, pozimi višji), spreminja se glede na to kaj počnemo, koliko smo izpostavljeni stresu pa tudi kakšno hrano jemo.
Vse to in še več boste slišali v dokumentarcu Statin nation. Prvih 13 minut dokumentarca si lahko pogledate tu: KLIK!
Za vse, ki želite dodatno informirati, pa si lahko preberete knjigo Cholesterol Clarity Jimmyja Moora: KLIK!
Slovenski članek o holesterolu in povezavi s srčno-žilnimi boleznimi: Zgodba o holesterolu se je začela z lažjo
Vse to in še več boste slišali v dokumentarcu Statin nation. Prvih 13 minut dokumentarca si lahko pogledate tu: KLIK!
Za vse, ki želite dodatno informirati, pa si lahko preberete knjigo Cholesterol Clarity Jimmyja Moora: KLIK!
Slovenski članek o holesterolu in povezavi s srčno-žilnimi boleznimi: Zgodba o holesterolu se je začela z lažjo
Točno tk! :)
OdgovoriIzbriši