KAKO ŠTUDIRATI PRAVO (PF LJ)

Tako kot vsako leto v februarju potekajo informativni dnevi in tudi letos vas je nekaj srednješolcev obiskalo Pravno fakulteto v Ljubljani. Ne glede na to, ali o študiju prava sanjate že od malih nog ali pa o tem še niste povsem odločeni, ste gotovo že slišali, da študij prava ni med enostavnejšimi. Jaz sem sicer študirala še po starem, nebolonjskem sistemu, vendar pa po pregledanih učnih načrtih za prvi letnik in pregledu urnika, ugotavljam, da velikih sprememb ni, zato mislim, da moji napotki niso zastareli. Današnjo objavo namenjam predvsem bodočim študentom, da boste miselno čimbolje pripravljeni na spremembe, zato z vami delim nekaj bistvenih napotkov in vprašanj, ki si jih je dobro zastaviti še preden s študijem začnete.

Tisti, ki vas zanima študij matematike, pa si preberite Študij matematike na FMF.

Morda se bodo moji nasveti komu zdeli pretirani in zahtevni, vendar pa tudi za študij prava velja isto kot velja za ostale stvari, ki se jih v življenju lotimo; cilj lahko dosežemo na lažji ali pa težji način, poti je več, jaz svoje napotke podajam le glede na svoje izkušnje.

Vir.

- Kako naj vem, ali je študij prava res zame?

Najlažje bi bilo, da bi vam na to vprašanje odgovorila s floskulo kot je npr: "Poslušajte svoje srce". Če se odločate za pravno fakulteto in niste čisto prepričani, ali vas bo snov sploh zanimala in pritegnila, vam priporočam enostaven domači test. V knjižnici si izposodite nekaj knjig, ki so navedene med literaturo za prvi letnik. Namen branja teh knjig ni vnaprejšnje učenje snovi, ampak zgolj spoznavanje s temami, ki se jih obravnava v prvem letniku. Če vas bodo obravnavane teme pritegnile in ob branju ne boste zaspali, potem je to že eden izmed pokazateljev, da greste v pravo smer. 

Priporočam vam naslednje knjige:
- Boris Jerman, Tjaša Vidic: Temelji civilnega in gospodarskega prava (teorija in praksa) - tega učbenika ne morem prehvaliti in ga priporočam tudi študentom višjih letnikov, zajema pa: pravoznanstvo, civilno pravo, stvarno pravo, obligacijsko pravo, pravo družb s poudarkom na gospodarskih družbah, konkurenčno pravo, pravo intelektualne lastnine, varstvo pravic civilnega prava ter EU. Pred kratkim sem jo prebrala v celoti (ima nekaj več kot 500 strani), vendar ima vsako poglavje na začetku kratek povzetek, najpomembnejši pojmi pa so sproti poudarjeni v okvirčkih, tako da če preberete vsebino le-teh, bo to dovolj za nazorno predstavitev snovi.

- Marijan Pavčnik, Miro Cerar, Aleš Novak: Uvod v pravoznanstvo

- Igor Kaučič, Franc Grad: Ustavna ureditev Slovenije

- Miha Juhart, Damjan Možina, Barbara Novak, Ada Polajnar-Pavčnik, Viktorija Žnidaršič Skubic: Uvod v civilno pravo

Navedene knjige so relativno razumljivo napisane in za branje ne potrebujete predznanja, zato se preizkusite koliko lahko preberete in ali prebrano tudi razumete. Upoštevajte, da so jih napisali avtorji, ki bodo kasneje tudi vaši profesorji (razen prvih dveh).

Kako študirati?

- Kupite rabljeno literaturo 

Na spletu se že sedaj najdejo oglasi za rabljeno literaturo, ki jo potrebujete za prvi letnik. Poskusite najti nekoga, ki vam ne bo prodal samo fotokopij, ampak tudi kakšno originalno knjigo in zakonik. Če je možno, literaturo kupite od uspešnega študenta. Nekateri pri študiju veliko barvajo in označujejo, kar vas bo lahko kasneje motilo, zato to upoštevajte pri nakupu. Če vam bo literaturo prodal uspešen študent, vas bo marsikateri njegov pripis, klicaj, povezava na drugo poglavje ali opomba lahko usmeril v povezave z drugo snovjo ali pa opozoril na pomembne segmente, naredil povezave z vajami ipd. Marsikdo vam bo zraven obvezne literature prodal ali podaril še kakšne stare izpite ali pa že izpolnjene vaje, ki so lahko pri študiju zlata vredne. Sama sem dobila že rešene vaje za ekonomijo, ki so mi zelo pomagale pri pripravah na izpit, prav tako sem dobila prastare izpite iz rimskega prava (ki jih ni bilo mogoče najti nikjer na internetu, profesor pa jih je še vedno uporabljal kot izpitna vprašanja). Nekdo, ki je vse preštudiral že pred vami, je utrl pot, ki bi jo sicer morali sami, dal pa vam bo tudi kakšen nasvet in napotek, ki je rezultat njegovega učenja na napakah. Meni je npr. prodajalec rekel, naj redno hodim na predavanja, saj je bil to po njegovem mnenju ključni pogoj za uspeh.

- Imejte sistem
Zvezki so za ozke klopi pravne fakultete preširoki in jaz sem jih kmalu zamenjala za prazne Akta liste. Za vsak predmet sem imela mapo (v smislu srajčke, samo da so bile barvne in sem jih že po barvi lahko razvrstila). Tako sem s seboj na faks nosila samo zapiske, ki sem jih tisti dan potrebovala, ker sem se učila po njih ali pa imela predavanja. Pred vsakim predavanjem sem si na list zapisala oznako predmeta in datum, liste pa sem sproti številčila. Zapiske zadnjih predavanj sem nosila s sabo, tako da sem vedela, kje sem končala, ostale pa sem spravljala v mape - tiste kartonaste, v katerih se dobi Akta liste, ki sem jih imela doma. Ker so bili listi oštevilčeni in datirani, se niso pomešali. Že med letom sem predmete sortirala, prenašanje pa je bilo enostavno. Kadar si je kdo moje zapiske sposodil, sem mu lahko posodila samo zapiske določenega dne ali pa sem mu prinesla celo mapo. Po opravljenem izpitu sem zapiske ter skripte dala v večjo, kartonasto mapo, tako da sem lahko posodila tudi vse, kar se je nanašalo na določen predmet. Seveda obstaja tudi možnost pisanja zapiskov na laptop, ki pa meni ne ustreza.

- Preberite knjigo Kako študirati pravo
Prof. Cerar ima na začetku študijskega leta običajno predavanje, ki je povzetek njegove knjige Kako študirati pravo. Večine njegovih nasvetov sem se držala, le skupine študentov, s katerimi bi snov skupaj ponavljala, nikoli nisem našla. Sicer pa so sedaj na voljo tutorstva, tako da tudi to šteje.

- Ne primerjajte se z drugimi
To je eden izmed najpomembnejših napotkov. Če ste bili v srednji šoli najboljši v razredu, še ne pomeni, da boste pravo opravili z levo roko (čeprav je res, da načeloma zlati maturanti letnike redno naredijo). Dobro se spomnim začetnih tednov prvega letnika, ko se mi je zdelo, da so vsi boljši od mene in me je začel kljuvati dvom ali sem sposobna toliko kot ostali okoli mene. V prvi vrsti so sedeli najbolj zagrizeni, ki so redno sodelovali, se z vprašanji vključevali v predavanja, medtem ko sem jaz komajda sledila snovi in vedela o čem profesor sploh predava. Dobila sem občutek, da so ostali bolj pametni od mene in da hitreje dojemajo. Potem pa sem izvedela, da so tisti, ki se delajo najbolj pametne že drugič ali celo tretjič v prvem letniku in da snovi ne slišijo prvič, da so povečini že bili na izpitu iz predmeta pri katerem so tako zagnano sodelovali, ki pa ga niso opravili. Zato se ne primerjajte z drugimi, ki jih ne poznate, saj ne veste njihovega ozadja. Tudi če kolege iz letnika poznate, ker ste npr. iz iste srednje šole, ne dovolite, da vam dajejo občutek manjvrednosti, šele na koncu leta se bo izkazalo, kdo je bil pripravljen delati. In če bodo to vaši znanci, bodite zanje veseli. Zapomnite si tisti rek Steva Jobsa:  Everything around you was created by people no smarter than you. Pazite tudi, da ostalih ne podcenjujete. Dostikrat se zgodi, da si mislimo, če je ta in ta oseba naredila, bom pa tudi jaz. Če osebe res dobro ne poznate in spremljate, boste težko ocenili, koliko truda je v študij zares vložila, morda veliko več kot si mislite.

- Zamenjate svoje geslo za vstop v ŠIS
Vsi vemo, kakšno je uporabniško ime za vstop v ŠIS in kakšno je geslo, tako da lahko nekdo, ki pozna vašo vpisno številko in vaš rojstni datum, dostopa do vaših podatkov, vas prijavlja in odjavlja od izpitov ali pa vam drugače nagaja. Ker sama na to niti pomislila nisem, gesla nisem spremenila do četrtega letnika, ko sem bila v to primorana. Takrat se mi je zgodilo, da me je nekdo odjavil od izpita, za katerega sem se že učila. Nisem pomislila, da me je nekdo odjavil, ampak sem krivdo pripisala sebi, češ da sem se pozabila prijaviti. Vendar pa se je to kmalu ponovilo. Nekdo me je odjavil od izpita ravno v roku, ko je bila odjava še možna, rok za prijavo na izpit pa je bil že zamujen. Poklicala sem v referat in jim pojasnila, kaj se je zgodilo in bili so prijazni ter me na izpit ponovno prijavili, tako da sem ga lahko opravila. Seveda sem geslo takoj zamenjala, kdo mi je nagajal pa nikoli nisem izvedela. Me je pa ta oseba verjetno spremljala ves čas študija, lahko je videla vse moje ocene, kolikokrat sem k izpitu pristopila in kdaj sem bila na izpitu.

- Če ne hodite na vsa predavanja, hodite vsaj na vaje in seminarje in se nanje pripravite
Pravna zgodovina izgleda izredno enostaven predmet, sedaj, po bolonjskem sistemu pa traja zgolj en semester. Presenetljivo pa marsikomu povzroča težave. Vsakomur, ki me je vprašal, kako sem pristopila k temu predmetu, povem, da sem hodila na predavanja (kjer se odgovori že na nekaj vprašanj, ki so potem na seminarju) in da sem se na seminar pripravljala tako, da sem predhodno odgovorila na vprašanja, na seminar pa sem redno hodila, saj se tam pove odgovore na vprašanja, pa tudi dodatno razloži tematiko. Izpit potem ni težak, saj so izpitna vprašanja v smislu vprašanj iz seminarja. Isto velja za druge predmete. Če že ne hodite na nekatera predavanje - obvezno se pozanimajte katera lahko špricate (npr. tista  iz sociologije), se ne odrecite vajam in seminarjem, ker vas bodo najbolj pripravila na izpite, z delom v skupini pa se boste povezali s kolegi študenti. Po bolonjskem sistemu se sicer pri nekaterih predmetih preverja prisotnost, tako da če boste že primorani hoditi na te obveznosti, izkoristite čas in se nanje predhodno pripravite.

- Razmislite o nakupu diktafona
Snemanje predavanj ni dovoljeno. Sama sem to pravilo prikrojila tako, da snemanje predavanj ni dovoljeno, razen če so posnetki zgolj za lastno uporabo. Jaz sem si kupila enega izmed cenejših diktafonov (olympus, za takratnih 40 eur), ki je odličen in mislim, da snema veliko bolje kot večina mobitelov. Diktafoni namreč odlično lovijo zvok tudi, če sedite bolj v zadnjih klopeh. Če je predavalnica polna, profesorji tako ali tako uporabljajo mikrofone, v višjih letnikih, ko so predavalnice bolj prazne, študenti pa bolj poslušni:) pa to večinoma opustijo. Diktafon je dobra naložba, saj ga boste uporabljali tudi v naslednjih letnikih. Ne samo za snemanje predavanj, temveč tudi pri izdelavi seminarskih nalog ter diplomske in magistrske naloge. Če boste npr. opravljali različne intervjuje ali pa se udeleževali predstavitev, debat, ipd. (Upoštevajte pa, da na obravnavah na sodišču snemanje ni dovoljeno). Vendar pa naj diktafon ne služi kot izgovor, da vam ni treba pisati zapiskov. Zapiske pridno pišite, se pa predvsem v prvem letniku rado zgodi, da je profesor prehiter za vas, zato boste doma zapiske lepo dopolnili s pomočjo posnetka, kar boste delali redno. Če veste, da tega redno ne boste delali, si prihranite denar in na diktafon pozabite. Učenje neposredno po posnetku (namesto zapiskov) je izredno naporno in vam ga ne priporočam, pa tudi prepisovanje celotnega predavanja poteka zelo počasi, zato bo najbolje, da pišete sproti. Diktafon tudi ne uporabljajte pri vseh predavanjih, ampak samo pri profesorjih, ki jih je težje spremljati. Nekateri predavajo izredno naučeno in vam narekujejo kaj pišite (npr. B. Novak, Kambič), drugi pa radi vključujejo primere, predavanja popestrijo s šalami in je zato zapiske težje delati (npr. Kaučič), so pa tudi redke izjeme predavateljev, ki so sicer dobri pravni strokovnjaki na svojem področju, predavajo pa nesistematično, zmedeno in netekoče (npr. P. Končar). To v začetnih letnikih ni tako problematično, saj je vse zapisano tudi v predpisani literaturi, problem se pojavi pri predmetih, kjer učbenika ni in se je treba učiti po zapiskih. Zakaj še so zapiski pomembni? Ne želim biti pesmistična, vendar pa nikoli ne veste, kdaj boste izpit dejansko opravili. Če ne boste uspešni, bo to morda šele čez kako leto ali celo več, ko se predavanj ne boste več spomnili, zato zapiske potrebujete. Pri snemanju je pomembno, da ste diskretni, da diktafon skrijete tako, da ga profesor in blizu sedeči ne opazijo (v peresnico, v torbo ipd.). Čeprav bom v nadaljevanju poudarila, da bodite z zapiski radodarni in jih posojajte, če vas zanje kdo prosi, pa vam priporočam, da posnetke zadržite zase in jih imate zgolj za lastno uporabo. Tako ali tako boste svoje zapiske dopolnili s pomočjo posnetkov in lahko posojate zapiske.

- Delite
Bistvo je bilo povedano že zgoraj. Delite zapiske, delite znanje, delite izkušnje. Če vas kdo prosi za zapiske, mu ne zaračunajte. Nikoli ne veste, kdaj boste zboleli ali pa boste odsotni zaradi drugih razlogov in boste sami potrebovali pomoč. Bodite solidarni in kolegom želite dobro.

- Berite
Vsi imamo radi bližnjice, ki se jim reče skripta. Skripta je samo povzetek, ki izpostavi najpomembnejše točke, ki jih morate znati. Jaz sem jih uporabljala za ponavljanje, ne pa za učenje. Več boste brali, bolje boste razumeli in manj se boste učili na pamet. Šele ko boste resnično vedeli ozadje, boste lahko doumeli tudi skrajšano, zgoščeno verzijo, ki si jo boste tako tudi hitro zapomnili. Jaz sem ena izmed tistih, ki je prebrala Teorijo prava in jo imam sedaj v omari v službi, da si še kaj pogledam. Zgodovino sem se učila tudi po knjigi Pravna zgodovina Slovencev, ne samo po kratki knjižici. Pri sociologiji sem prebrala knjigi Pogledi sociologije prava in Pravo in družba. Seveda sem se tudi rimsko pravo učila iz knjige, isto velja za ekonomijo, ustavno pravo itd.

- Prepoznajte osnove
Poznate tisti rek: kdor gleda drevo ne vidi gozda? Pogosto se zgodi, da se učimo definicije, alineje, naštevanja in podrobnosti, osnovnih pojmov pa ne poznamo in snov težje razumemo. Spomnim se, da je bilo prvo vprašanje na mojem ustnem izpitu iz rimskega prava čisto enostavno: kaj je stvarno pravo, pa sem se kljub enostavnosti lovila pri odgovoru. Pri študiju prava so količine snovi, ki so zajete na izpitu, zelo obsežne in se jih je v kratkem času težko naučiti, zaradi obsežnosti pa se pogosto zgodi, da se študenti učijo podrobnosti, medtem ko ne zanjo izločiti najpomembnejših pravnih pojmov. Večina izpitov v prvem letniku je zelo lahkih in hkrati zelo težkih. Lahki so zato, ker so postavljena vprašanja o osnovnih pojmih, težka pa zato, ker nanje večina ne zna odgovoriti, saj so se preveč posvečali zapletenim definicijam, o katerih jih potem nihče ne vpraša, osnov pa ne poznajo, ker pri učenju gledajo samo drevesa, zaradi česar ne vidijo gozda (celote).

- Spremljajte oglasno desko in SIS
Ničkolikokrat sem prišla na faks zastonj, saj sem šele ob prihodu na oglasni deski videla, da je predavanje prestavljeno ali odpovedano, če bi na spletno oglasno desko pogledala že pred odhodom od doma, bi si prihranila pot in čas. Lahko se tudi naročite na e-novice, da boste o novih obvestilih na oglasni deski obveščeni. Na SISu se splača občasno pogledati med gradiva, saj je tam objavljeno gradivo, na katerega vas nihče ne bo opozoril.

- Izkoristite čas
Pogoste časovne luknje med predavanji se lahko zapolni na različne načine. Lahko greste na kavo, po trgovinah, na kosilo ali pa čas drugače zabijete. Fakulteta ima izredno prijetno čitalnico, v kateri sem preživela nešteto ur. Razumljivo je, da boste na začetku prvega letnika imeli še vedno miselnost srednješolca, ki proste ure preživi na pijačah, klepetih in podobno. Če se le da, vmesni čas čimbolj izkoristite tako, da se v čitalnici pripravljate na seminarje oz. vaje in predavanja ali pa kaj preberite. V prvem letniku se sicer še ne boste toliko srečevali z zakoni, v naslednjih letih pa pogosto. Komentarji zakonov so običajno dobro napisani in širijo obzorje, zato sem jih v čitalnici pogosto prebirala.

- Spoznajte profesorje (obvezno)
Nedopustno se mi zdi, da so nekateri študenti šele na ustnem izpitu spoznali profesorja, ki je vse leto predaval določen predmet ali pa da študent še v četrtem letniku ne ve, kdo uči posamezni predmet oz. za katero pravno področje je specializiran posamezni profesor. Profesorja morate spoznati, kar storite tako, da se vsaj nekaj časa udeležujete njegovih predavanj, saj boste samo tako lahko ugotovili, kakšen sistem ima in čemu daje poudarek. Zgolj nekaj profesorjev je takih, da pretežno učijo predmete prvega letnika, večina predavateljev vas bo pri različnih predmetih spremljala vse do diplome. Profesorje morate spoznati tudi zaradi tega, da boste lažje izbrali izbirne predmete in mentorja za diplomo oz. magistrsko nalogo, pa tudi zaradi splošne (pravne) razgledanosti.

- Ne goljufajte pri izpitih
Ne goljufajte zaradi sebe. Pravnik, ki želi imeti integriteto in avtonomijo, se mora biti sposoben zanesti le nase in na svoje zmožnosti. Goljufanje na izpitih je protislovno s študijsko smerjo.

- Izpite opravite v prvem poizkusu, izpitne roke pa načrtujte realno
Izredno pomembno je, kako si boste naredili načrt za opravljanje izpitov, kako si boste načrtovali roke. Posebej pozorni bodite pri izpitih, kjer je potreben tudi ustni izpit. Če boste izpite načrtovali preblizu skupaj, se vam lahko, tako kot meni, zgodi, da boste imeli na isti dan ustni izpit iz enega predmeta in pisni izpit iz drugega predmeta. Upoštevajte, da so izpiti hitro popravljeni. Prizadevajte si, da boste večino predmetov opravili v prvem poizkusu, pri načrtovanju izpitnih rokov pa upoštevajte, da vam to morda ne bo uspelo.

- Upoštevajte nasvete izkušenih kolegov
Žalostno, vendar resnično je dejstvo, da večina študentov ne upošteva kolegov iz višjih letnikov, čeprav jih pogosto prosijo za nasvet. Če ponovim primer iz pravne zgodovine: vsakomur, ki me je vprašal, kako se predmeta lotiti, sem povedala, naj se pripravlja na seminar in naj ga tudi obiskuje. Ko sem čez čas izvedela, da te iste osebe, ki so prosile za nasvet, pri izpitu niso bile uspešne, sem jih vprašala, ali so obiskovali seminarje in vsi tisti, ki so bili neuspešni, so mi povedali, da na seminar niso hodili in da so se učili samo po knjigi ter skripti. Obstajajo določene fore, npr. pri nekaterih predmetih je v izpitu vedno zadnja novela zakona ali pa kaj iz zgodovinskega razvoja, ki se ponavadi nahaja v uvodnem poglavju (ki ga študenti radi preskočijo) kar se sploh ni težko naučiti, samo prebrati je treba. Na te zanke vas lahko opozorijo tisti, ki so izpit že opravili in priporočam vam, da njihove nasvete upoštevate. Oni so tudi tisti, ki vas bodo usmerili katerih predavanj se je smiselno udeleževati. Pri tem pa morate biti pazljivi na vir teh informacij, včasih boste o isti stvari povprašali več različnih študentov in dobili ravno toliko različnih odgovorov:)

Kaj pa življenje?

Če sem zgoraj lahko dala nekaj bolj ali manj univerzalnih nasvetov, se bodo spodnji nanašali na ožji krog ljudi. Jaz sem v Ljubljani stanovala samo med tednom, čez vikende pa sem se vračala domov (razen v času izpitov, ko sem v Ljubljani ostala tudi čez vikend).

- Naspite se
Še se spominjam študenta, ki je pri predavanjih iz ustavnega prava spal v prvi klopi. Kmalu na predavanja ni več hodil, verjetno je študij opustil. Če boste na predavanja hodili zaspani in zmačkani, jim boste težko sledili in hitro se vam bo bližnji kafič zdel veliko bolj zanimiva izbira. Dejstvo je, da se vsake toliko časa kakšno predavanje izredno vleče in včasih sem zapiske pisala samo zato, da sem predavanjem lažje sledila. Predavanja se začnejo dovolj pozno, tako da se lahko naspite in dan bo veliko lepši, lažje se boste prebili čez vse obveznosti in boste boljše volje.

- Določite si čas za delo in čas za sprostitev.
Jaz sem si zadala, da se bom med tednom, ko sem živela v Ljubljani, maksimalno posvetila študiju. Jemala sem ga kot službo. Veliko časa sem preživela na faksu, saj sem v prvem letniku hodila tako na dopoldanska kot popoldanska predavanja, stanovala pa sem ravno toliko daleč, da se mi v vmesnem času, ko nisem imela predavanj, ni splačalo vračati v stanovanje. To ne pomeni, da se nisem udeležila brucovanja ali da nisem hodila na kosila z bivšimi sošolci iz srednje šole (sprva smo se veliko dobivali, vendar smo bili že po kakšnem mesecu zasuti z obveznostmi in smo se raje dobivali med vikendi). Če sicer niste iz Ljubljane in ste se, tako kot jaz, v to mesto preselili, potem vas bo zasrbela svoboda zaradi odsotnosti od staršev. Ne pozabite, zakaj ste tu, kjer ste - da bi študirali. To ne pomeni, da ne smete ven, da se ne smete zabavati, vendar pa to poskusite narediti tako, da študij ne bo trpel (to dejansko pomeni, da tega ne smete početi pogosto). Vikend je zame pomenil čas za sproščanje, zato domov nisem nosila nobenih knjig, zapiskov, ničesar iz česar bi se doma lahko učila (nekajkrat sem poskusila, vendar sem na koncu vedno ugotovila, da nisem pridobila nobenega znanja, samo slabo vest:)). Ta čas sem raje porabila za druge stvari in ljudi. Nekaterim je v Ljubljani težko študirati, ker v stanovanju, kjer živijo, za to nimajo dobrih pogojev (ker je okolica moteča), zato se raje učijo doma, med vikendi. Jaz sem se posluževala čitalnic, kjer je fino študirati že zato, ker vsi okoli tebe študirajo. Če vas doma čaka ljubezen, vam bo še toliko težje študirati med vikendi.

- Povežite se s kolegi študenti v letniku
Mogoče je včasih celo bolje, da greste pravo študirat samo vi, ne pa vaši sošolci iz srednje šole. Nihče vas ne pozna in začnete lahko čisto od začetka. Če okoli vas ni sošolcev in znancev iz srednje šole, je tudi večja verjetnost, da se boste povezali z neznanci, ker boste vi potrebovali njih in oni vas. Tudi zato je dobro hoditi na predavanja, saj se po začetnem navalu število študentov razredči in ostanejo tisti, bolj resni, kateri vam bodo lahko pomagali in delali družbo. Najlažje je nove stike navezati v prvem letniku, sčasoma se izoblikujejo skupinice (ravno tako, kot v srednji šoli), ki v svoj krog ne spustijo novih obrazov. Ne omejujte se na ozek krog ljudi, bodite odprti. Meni se je zgodilo, da iz mojega kroga približno desetih kolegic, ki sem jih spoznala v prvem letniku, niti ena z mano ni napredovala v drugi letnik, tako da sem se v drugem letniku spet povezovala z novimi ljudmi, kar pa bi bilo težje, če ne bi (bolj na videz) poznala kolegice še iz prvega letnika, s katero sva potem skupaj redno napredovali v naslednje letnike.

- Stanujte blizu in s pravimi cimri
Če se le da, stanujte blizu faksa, saj ima to veliko prednosti. Stanujte s cimri, ki imajo na vas dober vpliv. Včasih skupaj stanujejo sošolci iz srednje šole, vendar se velikokrat to ne izkaže za najboljšo kombinacijo. Jaz sem stanovala s cimro, ki je bila iz moje srednje šole, obe pa sva bili prvič vpisani v prvi letnik pravne fakultete. Navidez idealna kombinacija se je izkazala za katastrofo, saj sem si morala novo stanovanje iskati sredi januarskega izpitnega obdobja. Moja cimra je namreč pozabila, zakaj je prišla v Ljubljano in kljub dolgemu vztrajanju na pravni fakulteti ni doštudirala, ampak se je preusmerila na drugo fakulteto. Mogoče je najlažje živeti s tistimi, ki ste jih že vajeni (bratje/sestre/drugi sorodniki) in si lažje direktno poveste, kar vas moti.

- Ne delajte velikih načrtov za poletje
Čeprav je sedaj, ko je nekaj predmetov samo v prvem semestru, morda lažje še pred počitnicami opraviti vse izpite, ker jih je lažje časovno razporediti, pa ti niso nič lažji. Po težavnosti so verjetno še vedno enako zahtevni kot so bili pred uvedbo bolonjskega sistema, kar sklepam po tem, da so predavatelji še vedno isti. Predavatelji na pravni fakulteti se namreč kar držijo svojih načel in zahtev do študentov in jih kaj dosti ne spreminjajo, razen če so v to prisiljeni.

- Prepoznajte neuspeh
Kaj pa če vam ne uspe napredovati v višji letnik? V tem primeru vam preostane več možnosti. Če izpolnjujete predpisane pogoje lahko letnik ponavljate ali pa se vpišete izredno. Poznam kar nekaj študentov, ki so se redno vpisali samo v prvi letnik, nato pa izredno vsaj v drugi in tretji letnik (nekateri celo v četrti). Tudi to je ena izmed možnosti, lahko pa tudi ponavljate. Pomembno je, kateri izpiti so vam ostali. Če vam ostaneta ekonomija in rimsko pravo, ki sta po mojem mnenju najtežja predmeta prvega letnika, potem je to še veliko. Pomembno je tudi, koliko rokov vam je še preostalo. Od študentov, ki so letnik ponavljali, sem na začetku študijskega leta pogosto slišala, da si bodo leto vzeli bolj na izi, da bo to dobro za njih, ker bo manj stresno. Žal se je pri nekaterih to zaključilo preveč na izi in niso opravili skoraj nobenih obveznosti, ker so popustili (zapiske so imeli še iz prejšnjega leta in na faks niso več hodili, pomembnejše pa so postale druge stvari). Ko svoj neuspeh analizirajo, svojo napako ugotovijo in pojasnijo, da pač niso dovolj resno študirali, zato poskusijo še v tretje in marsikdo je tri leta v prvem letniku, pa ga še vedno ne naredi. Večina mojih kolegov, ki jim prvega letnika ni uspelo narediti, pa se je prepisala na pf v Mariboru, kjer se jim je odprl nov svet, vsaj tako so pripovedovali.

Pravno razmišljanje je nekaj, česar se boste težko naučili iz skript (kar pa ne pomeni, da fakultete z učenjem na pamet ni mogoče dokončati, žal, poznam tudi take primere). Večina študentov vam bo povedala, da študij ni enostaven, vedeti morate, da je potrebno vanj kar precej vložiti. Nihče pa vam ne more vnaprej povedati kako uspešni boste pri študiju. Menim, da je za bruce najpomembnejše, da čimprej preberejo sistem, ki od vseh zahteva isto in ko ugotovijo, kaj to je, je potrebno še ugotoviti oz. razviti svoj sistem, ki do uspeha pripelje. Če se boste za študij na Pf Lj odločili, se pripravite na spremembe.