LOMO FOTOGRAFIJE #20

JAGODNA PITA (TART) z/brez glutena

S prihodom pomladi nas trgovci vabijo, da pri njih kupimo jagode in čeprav vem, da ne bodo tako dobrega okusa kot tiste, ki zrastejo na domačem vrtu, jih vseeno kupim. Uporaba v sladici kot je tart, ki je pravzaprav ena izmed vrst pit, pa iz okusa kupljenih jagod veliko naredi, saj so v kombinaciji s kremo in biskvitno podlago dobre, pa četudi so kisle. Pripravila sem dve piti, eno z navadno moko, drugo pa z brezglutensko (pita, ki je na fotografijah, je narejena z brezglutensko moko). Čeprav se sestavine za brezglutensko testo veliko ne razlikujejo, saj navadno moko samo zamenjamo z brezglutensko, pa sem opazila, da so v pripravi razlike, zato čisto spodaj lahko najdete tudi navodila za pripravo brezglutenske različice.

Za testo potrebujemo:

• 75 g masla
• 75 g sladkorja v prahu
• vrečko vanilijevega sladkorja
• 2 jajci
• 125 g moke 
• ščepec soli
• 1 poravnano žličko pecilnega praška
• 2 žlici mleka
• dodatno moko in maslo za premaz pekača

Za kremo potrebujemo:

• pol vrečke vanilijevega pudinga in toliko mleka kot je na navodilih na vrečki (običajno 250 ml)
• 1 dl sladke smetane za stepanje ali 1 dl jogurta ali 100 g skute
• sadje (jagode, borovnice ali drugo jagodičevje
• preliv za torte

Za dober rezultat potrebujete pekač s posebnim robom kot ga lahko vidite na spodnji fotografiji. Jaz sem ga, za dobrih 8 eur, kupila v Müllerju. Namesto enega pekača lahko uporabite več manjših, da dobite mini tarte - tartlette. Ravno sedaj jih prodajajo v Lidlu (za 6 silikonskih modelčkov boste odšteli 4 eur).

Posebnost tega pekača je, da ustvari lep rob, ki "ogradi" kremo. Če nimate silikonskega pekača, ga najprej premažite z  maslom, nato pa posujte z moko, odvečno moko pa odstranite. 

Postopek (za testo z glutenom):

Najprej stopite maslo in ga pustite v posodi, da se hladi. Nato pripravite kremo tako, da skuhate puding,po navodilih z vrečke. Ko je kuhan, dodajte 0,5 dl sladke smetane, premešajte in ga prekrijte s plastično folijo tako, da se pudinga dotika (kar preprečuje nastanek skorjice) in ga pustite, da se hladi. Če ne boste uporabili smetane, ampak skuto ali jogurt, pa puding najprej ohladite. Pečico vključite na 175°C. Za pripravo biskvitne podlage sladkorju dodajte eno jajce in z ročnim mešalnikom mešajte, da masa zbledi. Dodajte stopljeno maslo in ščepec soli, premešajte. Dodajte še drugo jajce, premešajte, nato pa v jajčno maso presejte moko s pecilnim praškom, dodajte žlico ali dve mleka in pri nižji hitrosti vmešajte še moko. Z maso napolnite pekač. Pecite 20 do 25 minut oz. da biskvit dobi zlato barvo. Pred nadevanjem s kremo ga ohladite in prelijte z jagodnim sokom (jaz sem ga prelila z jagodnim sirupom, porabila sem približno 0,5 dl tekočine).

Stepite preostanek sladke smetane (0,5 dl) in jo primešajte ohlajenemu pudingu. Z dobljeno maso napolnite biskvitno podlago, na kremo pa naložite narezane in očiščene jagode. Jaz sem jih nalagala tako, da sem z nalaganjem začela pri zunanjem robu. Če boste pito postregli še v istem dnevu in jo boste do postrežbe hranili v hladilniku, ste s pripravo zaključili. Sicer pa pito prelijte s prelivom za torte, da sadje ne bo uvenelo. Jaz sem izbrala rdeč preliv za torte, ki sem ga pripravila po navodilih na vrečki (vsebino vrečke sem stresla v 1/4 litra vode, zavrela, nato pa malo počakala, da se je začel gostiti in s tem prelila jagode; vsebina vrečke zadostuje za 2 piti).

Pri brezlutenski različici sem spremenila le to, da masla nisem stopila, ampak sem ga pred uporabo pustila, da se je na sobni temperaturi omehčal (tako, da bi ga lahko namazala na kruh). Nato pa sem ga uporabila tako, kot je opisano v zgornjem postopku. Gostota mase je namreč pomembna, saj mora biti toliko tekoča, da se po pekaču lepo razleze, vendar pa ne sme biti preveč tekoča. Ker je brezglutenska moka iz koruznega škroba, ki testo manj zgosti kot običajna, bo testo ravno prav tekoče, če boste uporabili le zmehčano in ne stopljeno maslo. Pazite, da boste maslo vmešali v maso, saj se rado zgodi, da ostane na stenah posode, v kateri mešamo. V tem primeru ga postrgajte s sten v maso. Uporabila sem to brezglutensko moko:

PRIPOROČAMO: FILMI, MUZIKA & KNJIGA

Vsake toliko časa preberemo kakšno dobro knjigo ali pa kakšen zanimiv članek, si ogledamo film, ki nas je navdušil ali pa serijo o kateri razmišljamo tudi potem, ko se že zaključi ali pa si mesece predvajamo glasbo, ki se je kar ne moremo naposlušati. Potem pa pride nova knjiga, film ali serija, mi pa pozabimo na vse te male malenkosti, ki so nas navduševale in jih nadomestimo z novimi. In ker je blog super medij za shranjevanje misli in idej, smo se odločili, da bomo občasno objavili, kaj nas je v zadnjem času fasciniralo, kaj smo si pošiljali v mejlih in kar je v nas vzbudilo radovednost. Morda bo to le naša osebna zbirka interesantnosti, morda bodo predlogi zanimivi še za koga.

True detective

Ravnokar se je na HBO zaključila prva sezona serije True detective. Nad serijo smo bili navdušeni in lahko bi rekli, da že leta, vse od Losta, nismo tako uživali v epizodah in tako nestrpno pričakovali novih delov. 

True detective ima vse lastnosti dobre serije: kompleksne karakterje, ki jih hkrati ljubimo in sovražimo, ki imajo globino in misterioznost, odlične dialoge in monologe, ki ti dajo misliti in vsebino, ki te ne pusti ravnodušnega in ti požene strah v kosti. O zgodbi razmišljaš preden greš spat, o dogodkih v epizodi razpravljaš z vsemi tistimi, ki serijo gledajo in sam postajaš pravi true detective: delčke, ki ti jih navržejo v epizodi skušaš sestaviti v celoto - ustvarjalci serije namreč pustijo male namige v vsaki epizodi, ki jih opaziš šele po pozornem ogledu.V seriji se prepletajo filozofska vprašanja, umetnost in literatura ter odlična glasba, ki serijo dodatno oplemenitijo. Še en kriterij, ki serijo dela odlično, je podoben kot pri dobri knjigi: lahko jo gledaš večkrat, pa boš vsakič opazil nekaj novega in vsakič znova bo zanimiva. Trailer: klik!

V seriji sta blestla Matthew McConaughey in Woody Harellson. In kljub temu, da se nam do sedaj McConaughey ni zdel nič posebnega, saj smo ga ponavadi videvali v romantičnih komedijah, je v True detective dokazal, da smo se motili. Še ena vloga, v kateri se je odlično odrezal in ki mu je letos prinesla oskarja, je vloga Rona Woodroofa v filmu Dallas Buyers club, katerega ogled prav tako toplo priporočamo. 

What Maisie knew / About time / Her

In ko smo ravno pri filmih, priporočamo v ogled še filme Her, What Maisie knew in About time. Filmi z netipičnimi zgodbami, ki nam na inovativen način ponudijo nekaj zanimivih življenjskih lekcij. V vseh treh filmih je poudarek na medsebojnih odnosih in ljubezni. Pa naj bo to med človekom in operacijskim sistemom (film Her), med šestletno deklico in odraslimi ljudmi v njenem življenju (film What Maisie knew) ali pa na splošno o pomembnosti odnosov, ki jih krojimo vsak dan (film About time).

V poslušanje priporočamo pesem The moon song, pesem iz filma Her, ki je bila tudi nominirana za letošnjega oskarja: klik!

Julie Delpy / Tomaž Pengov

Še nekaj glasbenih predlogov za zasanjana jutra in ležerne večere: Tomaž Pengov in Julie Delpy. Ustvarjalca sta sicer plošči izdala že leta nazaj, mi pa smo ju odkrili šele pred kratkim in se ju kar ne moremo naposlušati. Pesmi so balzam za ušesa, polna hrepenenj, zasanjanosti in čustev, ki jih znata ustvarjalca odlično vplesti v besedila.

Karin C. Rasmussen: Razmerja v ogledalu

V branje priporočamo knjižni prvenec Karin Cvetko: Razmerja v ogledalu, ki "je zgodba o ljubezni, o razmerjih, ki se zgodijo, ko jih ne iščemo in si jih ne želimo, ki zmotijo tok našega življenja in nas spremenijo" (kot so lepo zapisali v sobotni prilogi Dela). 

Jean-Michel Basquiat: The radiant child

Dokumentarec Jean Michel Basquiat: The radiant child, ki opisuje življenje newyorškega umetnika Jean Michela Basquiata, enega največjih umetnikov svoje generacije, je nedvomno vreden ogleda. O življenju mladega umetnika, ki te navduši s svojo energijo in življenjsko zgodbo, z neverjetnim talentom in unikatnimi umetninami. Celoten dokumentarec si lahko ogledate tudi na Youtubu: Klik!

ČOKOLADNI MOUSSE IZ SAMO DVEH SESTAVIN

Za čokoladno peno potrebujete le dve sestavini: čokolado in vodo, kar pa še ne pomeni, da ne smete uporabiti različnih dodatkov. Del vode lahko npr. nadomestite s kavo ali pa likerjem, aromami, lahko uporabite čokolado z višjim odstotkom kakava ali pa nižjim. Če ste že kdaj pripravljali domači sladoled v aparatu za sladoled, potem veste, da se krema ves čas meša in ohlaja in sčasoma nastane sladoled. Tudi v tem receptu je podobno. 

Potrebujemo:

- 265 g temne čokolade

- 240 ml vode

- 4 žlice sladkorja (poljubno) ali/in druge dodatke 

- led

Najprej se prepričamo, da imamo dovolj ledu, ki ga bomo potrebovali za ohlajanje posode. Led pripravimo v večjo posodo. Pripravimo tudi kozarčke oz. posodice za peno (vsaj 4). Čokolado nasekljamo in damo v posodo, ki je primerna za štedilnik. Na čokolado zlijemo vodo (jaz sem jo predhodno zavrela, saj sem s tem skrajšala čas topljenja čokolade). Posodo grejemo na nizkem ognju in mešanico čokolade ter vode mešamo, dokler se čokolada popolnoma ne stopi. Takoj ko se čokolada stopi, tako da je gladka in nima več grudic, posodo prestavimo na led in mešamo. Lahko mešamo z metlico ali pa električnim mešalnikom. Posoda se postopoma ohlaja, zato se nam bo sprva zdelo, da se nič ne spremeni. Kmalu pa se bo mešanica začela gostiti, takrat električni mešalnik ugasnemo in mešamo ročno, z metlico. Takoj, ko opazimo, da se je čokolada začela gostiti pri stenah in dnu posode, prenehamo z mešanjem in peno hitro prelijemo v kozarčke. Ko se namreč posoda ohladi ter se začne čokolada strjevati, kar vidimo po tem, da se je začela prijemati na stene posode in gostiti, se kar naenkrat čokoladna tekočina spremeni v peno, zato moramo postopati hitro ter čokolado preliti v posodice, ki jih postavimo v hladilnik, lahko pa jih postrežemo takoj. Če se nam med postopkom karkoli ponesreči, npr. da ima čokolada grudice ipd. lahko preprosto ponovimo postopek (čokoladno mešanico stopimo in ponovno ohladimo med mešanjem). Pena bo zagotovo uspela, če ne prvič, pa drugič.

Vsi, ki želite videoprikaz postopka, si ga lahko pogledate tu:

Ta video sem videla že pred leti in za nekaj časa nanj pozabila, po daljšem iskanju pa sem ga ponovno našla. Priporočam ogled, saj je v njem razloženo, zakaj gresta čokolada in voda skupaj, kljub splošnemu prepričanju, da se ju ne meša.

MLEČNI RIŽ ZA ODRASLE (brez glutena)

Mlečni riž velja za bolj otroško hrano, vendar ne, če ga, tako kot danes, naredimo z rumom. Najprej skuhamo mlečni riž, ki ga ohladimo in pred serviranjem prelijemo s sirupom iz ruma in rozin. 

Količine so za 4 osebe.

Za mlečni riž potrebujemo:

6 dl polnomastnega mleka

2 dl sladke smetane in nekaj dodatne sladke smetane za rahljanje riža

100 g riža

žličko vanilijeve arome ali vanilijev strok

80 g sladkorja

pol žličke soli

1 bio limono

Za sirup potrebujemo:

50 g rozin

50 g svetlorjavega sladkorja muscovado

0,5 dl ruma

10 g masla

Za mlečni riž izberemo srednjezrnat ali okroglozrnat riž, nikoli dolgozrnatega. Primeren je tisti, ki je nižjega cenovnega razreda in se razkuha. Namesto vanilijeve arome lahko uporabimo vanilijev strok, katerega seme smo uporabili v kakšnem drugem receptu. Potrebujemo tudi limonino lupino, pazimo, da izberemo bio limone, ki jih ni težko najti v trgovinah, pa tudi drage niso. Limono operemo pod tekočo vodo. Z nožkom za lupljenje krompirja tanko narežemo njeno lupino in jo, poleg vanilijevega stroka (če ga imamo) damo v posodo, v kateri bomo kuhali riž. Izberimo tako, ki ima debelo dno in na katero se mleko ne bo prijelo. V posodo dodamo mleko, smetano in sladkor ter počasi segrevamo do vretja. Ko mleko zavre, odstranimo limonino lupino (in vanilijev strok) in primešamo riž. Na manjšem ognju (toliko da rahlo vre) riž kuhamo 50 minut, vmes ga pogosto premešamo, da se ne prime na dno. (Morda se vam bo med kuhanjem zdelo, da riža ni dovolj, vendar pa se bo v zadnjih desetih minutah začel močno zgoščevati, še bolj pa se bo zgostil med ohlajanjem, zato ga ne dodajajte, ampak ohranite predpisano razmerje tekočin in riža.) Če nismo imeli vanilijevega stroka, pred koncem kuhanja primešamo žličko vanilijeve arome. Ko je riž kuhan, ga pretresemo v hladno posodo, pokrijemo s plastično kuhinjsko folijo tako, da se riža dotika, najprej ohladimo na sobno temperaturo, nato pa prestavimo v hladilnik, kjer naj se dokončno ohladi. 

Medtem ko se riž kuha (ali pa medtem ko se ohlaja), v manjši posodi raztopimo maslo, kateremu dodamo sladkor in rum ter segrevamo, da se sladkor raztopi in da masa zavre. (Muscovado sladkor lahko kupite v bolje založenih trgovinah, gre za nerafiniran sladkor, ki ima karamelno aromo. Če nimate svetlorjavega, ga lahko nadomestite s 25 g temnorjavega in 25 g belega sladkorja.) Ko zmes zavre, jo kuhamo 5 minut, da se masa zgosti, alkohol pa izhlapi, nato pa jo ohladimo.

Ohlajenemu rižu, ki se je strdil, primešamo malo smetane (ali mleka), da se razrahlja in razpusti. Razdelimo ga v 4 skodelice in prelijemo s sirupom ter postrežemo.

Recept je prirejen po receptu iz februarske številke revije Dober tek, str. 18, letnik 2014.

HEART OF GOLD/RECKLESS SERENADE

Klik na: IndieCode

Še nekaj priredb z gosti:

• Aleksander Raztresen, Lara Poreber, Maruša Juvanc, Rok Ferenčak

CRONUTS ali KROFLJIČKI

Cronut je hibrid med rogljičkom (croissant) in krofom (doughnut), saj za izdelavo potrebujemo testo za rogljičke, ki pa ga nato ocvremo kot krofe in tudi izgledajo kot (ameriški) krofi z luknjo v sredini. Nadevani so s poljubnim nadevom, npr. vanilijevim, verjetno pa bi bila tudi marelična marmelada ustrezna. Glede na opis se vam morda ne zdijo nič posebnega, vsaj meni se niso, ko sem prvič slišala zanje. Dolge vrste čakajočih, ki ure čakajo v vrsti pred pekarno v New Yorku, kjer jih prodajo v omejenih količinah (naredijo jih samo 200 na dan, vsak pa lahko kupi samo dva), so postale že znamenite in kažejo, da so cronuts novi trend, na kar kaže tudi črni trg, kjer jih prodajajo po visokih cenah (na to temo so v seriji 2 Broke girls posneli epizodo). 

Dominique Ansel je chef, ki jih je izumil, ime Cronuts pa tudi že zaščitil, in v svoji pekarni v New Yorku vsak mesec ponudi nov okus nadeva in glazure. Ker jih ostale pekarne ne smejo prodajati pod imenom Cronut, jih prodajajo pod drugimi imeni (Doughssant, Crumbnut, Dossant, Crodough, Croissnut, Doissant). Slovensko ime, krofljički, so iznašli pri reviji Dober tek. Recept zanje, ki so ga objavili v letošnji februarski številki, so prevedli z bloga The boy who bakes in je eden izmed redkih receptov za krofljičke, ki so v metričnih enotah (v gramih), ostali (amriški) so z merami v skodelicah in so manj natančni. To vem, ker sem po več kot dveh urah iskanja še kakšne druge verzije recepta na internetu v metričnih enotah našla le tega, ki pa se pojavlja na neštetih blogih (našla sem še recept, ki namesto masla uporabi margarino, kar pa mi ni všeč), zato mi ni preostalo nič drugega, kot da izumim svoj recept ali pa uporabim že preizkušenega in odločila sem se za slednjo možnost.

Našla sem tudi tudi videorecept za izbrani recept, kjer je lepo prikazana priprava testa (pred pripravo vam priporočam ogled, saj vam bo vzel le dobrih 5 minut, povezave na pomembne odseke v tem videu pa boste našli tudi spodaj). Razlike med izbranim receptom (in videoreceptom) in tistim iz revije Dober tek ni, saj so sestavine identične (tudi količinsko), dodana je le voda, ki so jo pri reviji pozabili navesti med sestavinami (v postopku je sicer niso pozabili). Vode ne izpustite, saj se sestavine s pomočjo vode lažje povežejo. Najbolje je, da se priprave testa lotite dan pred cvrtjem, ker mora kar nekaj ur počivati (najbolje, da čez noč). Spodnje količine so podvojene glede na videorecept, saj so prilagojene za 4 osebe (za 10 krofljičkov).

Prvi dan pripravimo testo, za katerega potrebujemo:

120 ml mleka sobne temperature

130 ml mlačne vode

2 vrečki suhega kvasa (12 oz. 14 g - odvisno od pakiranja)

300 g hladnega masla

250 g gladke moke

250 g moke za kvašeno testo (oz. za krofe)

60 g kristalnega sladkorja

pol žličke soli

V večji posodi zmešamo mleko, vodo in kvas. Hladno maslo razrežemo na kocke. V sekljalniku zmešamo (tako da nekajkrat pulziramo, torej ga večkrat vključimo le za trenutek) moko in maslo, vendar morajo koščki masla ostati vidni (naj bodo velikosti 1 cm). (Če nimamo sekljalnika, pa maslo narežemo na majhne kocke (velikosti 1 cm), večje koščke masla pa primešamo moki in jih razdrobimo z vilicami.) Mešanici iz sekljalnika dodamo sladkor in sol, malo premešamo in jo pretresemo v posodo kjer je mleko, voda in kvas ter nežno premešamo z lopatko (ne z rokami, saj nočemo, da se maslo topi). Takoj, ko se sestavine grobo povežejo, prenehamo mešati. Testo pretresemo na pomokano delovno površino in ga z rokami hitro (sicer se bo maslo pod toploto dlani začelo topiti) oblikujemo v kroglo, ki jo pokrijemo s plastično kuhinjsko folijo ter damo v hladilnik, da dve uri počiva. 

V času, ko testo počiva, pripravimo kremo, za katero potrebujemo:

300 ml mleka

1 vanilijev strok oz. 1 žlička vanilijevega ekstrakta

4 velike rumenjake

2 žlici ostre moke

50 g kristalnega sladkorja

Najprej pripravimo jajčno mešanico tako, da v posebni posodi zmešamo rumenjake, moko in sladkor, da dobimo gladko maso. Če slučajno nastanejo grudice, maso precedimo skozi cedilo. Mleko prelijemo v posodo, v kateri se ne bo prijelo na dno in ga segrevamo do vretja. Ko zavre, ga, ob nenehnem mešanju, prilijemo gladki masi z rumenjaki. Dobljeno zmes takoj zlijemo nazaj v posodo in, ob nenehnem mešanju, zmes segrevamo, da se zgosti. Kuhamo na blagem ognju, tako da ne vre, vsaj 5 minut. Prelijemo v posodo, ki je primerna za hladilnik, pokrijemo s plastično kuhinjsko folijo tako, da se dotika kreme (kar preprečuje nastajanje skorje) in pustimo, da se shladi, saj bomo kremo nadevali v ocvrte krofe. Če se nam kreme ne ljubi pripravljati, jo lahko nadomestimo s kupljenim kremnim vanilijevim pudingom.

Spočito testo vzamemo iz hladilnika in ga na dobro pomokani površini (saj je moker in se prijema na valjar ter delovno površino) razvaljamo v pravokotnik velikosti 20 x 40 cm. Moko z roko ali suhim čopičem odstranimo s testa in, tako kot je prikazano v videu, prepognemo najprej gršo, nato pa še lepšo tretjino testa, obrnemo, razvaljamo, ta postopek pa ponovimo še dvakrat, vendar zadnjič testa ne razvaljamo, ampak ga pustimo zloženega. Zavijemo ga v plastično folijo ter čez noč postavimo v hladilnik.

Naslednji dan testo razvaljamo na pomokani površini v pravokotnik velikosti 20 x 40 cm, debeline približno 1 cm in izrežemo 8 krogov (dve vrsti po 4). Izrezujemo z okroglim modelčkom premera 7 cm (moji so bili premera 9 cm in se mi zdijo preveliki), iz vsakega kroga na sredini izrežemo luknjo premera 2,5 cm. Jaz sem krofljičke premera 9 cm izrezala z modelčkom premera 2,5 cm in zdi se mi, da bi bile luknje lahko večje. Če se boste odločili, da bo večji premer 9 cm, vam priporočam, da je manjši modelček premera 3,5 cm, če pa bo večji premer 7 cm, pa bo zadoščal modelček premera 2,5 cm (kar je ravno velikost pokrovčka standardne plastenke za vodo). Krofljičke previdno prestavimo na pladenj, skupaj z izrezanimi manjšimi krogi (luknjami), jih pokrijemo s kuhinjsko krpo iz blaga in postavimo na sobno temperaturo nekam, kjer ni prepiha (npr. v ugasnjeno pečico), da bodo eno uro hajali. Ko jih prelagamo, naj bo lepša stran zgoraj. Preostanek testa zberemo v kepo, ga  razvaljamo in prepognemo tretjine, tako kot smo opisali zgoraj in je prikazano tu. Ker je testa manj, bomo iz njega dobili še dva krofljička, vendar pa moramo pred izrezovanjem krogov testo ponovno postaviti v hladilnik vsaj za pol ure, nato pa iz njega izrežemo še dva kroga z luknjama, ki ju damo hajat na ustrezen prostor in ju bomo ocvrli nazadnje.

Pred cvrtjem si pripravimo papirnate kuhinjske brisačke, kamor bomo ocvrte krofe odlagali in sladkor v katerem jih bomo povaljali. Kristalni sladkor ima velike kristale, zato sem ga jaz prehodno zmlela v mlinčku (pulziramo enkrat ali dvakrat). Sladkorju lahko dodamo malo cimeta ali drugo aromo (jaz nisem dodala ničesar). Za cvrtje segrejemo večjo količino olja, toliko, da bodo krofljčki na njem plavali in ko je olje segreto, najprej ocvremo manjše kroge (luknje). Takoj, ko na eni strani porjavijo, jih obrnemo, da porjavijo še na drugi strani in jih s penovko preložimo na kuhinjske brisače. Nato pečemo po en ali dva krofa naenkrat, na vsak strani kakšno minuto oz. dokler ne porjavijo. Krofljički so zelo občutljivi, zato jih ne prijemamo z roko, ampak si pri prenašanju v olje pomagamo s kovinskim orodjem (npr.)

Ko se krofljički ohladijo tako, da jih lahko z roko prijemamo, vendar so še topli, njihov rob povaljamo v sladkorju (samo obod, ne pa zgornje in spodnje strani). Ko se ohladijo, jih radodarno napolnimo z vanilijevo kremo s spodnje strani (npr. z dresirno vrečko z ožjim nastavkom) na večih, npr. petih mestih (kot lahko vidite tu).

Okrasimo jih tako, da vzamemo nekaj žlic sladkorja v prahu (npr. 10), ki ga zmešamo z nekaj vode. Vodo dodajamo postopamo, žličko po žličko in vsakič dobro premešamo, tako bomo najlažje dobili pravo gostoto. Nastati mora mešanica, ki je podobna zobni pasti, ki pa se lahko malo tudi razleze, vendar ne preveč, da ne bo stekla prek robov krofljička. Testo za krofljičke ne vsebuje veliko sladkorja in brez sladkornega obliva niso sladki, zato obliv vsekakor naredite, saj bodo tudi lepše izgledali. Sladkorni obliv lahko obarvamo z živilskimi barvami, lahko pa ga pustimo belega. Predenemo ga v dresirno vrečko z ožjim nastavkom ali pa v vrečko za živila, ki ji odrežemo vogalček in na vsak krofljiček narišemo krog. Sladkorni obliv lahko posujemo z okraski (s perlicami ali sladkornim posipom).  Postrežemo jih čimprej po cvrenju.

PALEO KROFI

Ta teden bomo na Retrospektivi pustno - kulinarično obarvani. V središču pozornosti bodo seveda krofi, saj pustni čas brez krofov pač ni pravi pustni čas. 

Paleo jedci imamo za pust tri možnosti: (1) da se prekršimo in zagrizemo v slastne navadne krofe, posipane s sladkorjem in napolnjene z marmelado, (2) da se krofom na daleč izogibamo in se jim odpovemo ali (3) da se zadovoljimo s paleo približkom krofov. 

Paleo krofe sem pekla prvič in se mi zdijo super sladica. Sicer po okusu resda ne spominjajo na naše krofe, so pa vseeno zelo zelo okusni. Krofi so namreč sočni, posebno če jih napolnimo s kremo, če pa jih oblijemo še s čokolado, pa so še bolj slastni. Ta recept lahko uporabimo tudi za cupcakese ali pa spremenimo količine in iz enakih sestavin spečemo torto.

Slaba stran recepta je ta, da potrebujemo fino mleto kokosovo moko, ki je v naših trgovinah še nisem zasledila (popravek: fino mleto kokosovo moko lahko kupite v trgovini Kalček ali v trgovini Ajdovo zrno na Trubarjevi v Ljubljani, kjer je nekoliko cenejša). Sama jo naročam prek spleta (tu!), saj je pogosta sestavina mnogih paleo sladic. Poskušala sem jo sicer nadomestiti s kokosovo moko, ki jo lahko kupimo pri nas, in to moko fino zmleti, vendar se tipa moke med sabo preveč razlikujeta, tako da tega ne priporočam. 

Poleg tega potrebujemo tudi pekač za krofe (sama sem dala zanj v Sparu okoli 9 eur), saj dobimo tekočo zmes, ki jo lahko oblikujemo le v takšnem pekaču. Če imate pekač za mafine, ga lahko uporabite kot alternativo, samo žal boste potem jedli mafine in ne krofov:). 

Dobra stran recepta pa je ta, da je priprava relativno hitra in predvsem enostavna. Poleg tega lahko eksperimentiramo z različnimi okusi. Sama sem krofe napolnila z bananino kremo, ker pa je osnova jajčna krema, ki nima nekega okusa, imamo precej proste roke (npr. dodamo vanilij in imamo vanilijevo kremo).

tri vrste domačih krofov: navadni krofi, paleo čokoladni krofi in krofljički (recept bo objavljen v prihodnjih dneh)

Za 12 krofov (en pekač) potrebujemo:
- 8 jajc (sobna temperatura)
- 120 g fino mlete kokosove moke
- 80 g masla (sobna temperatura)
- 120 g medu
- 120 ml kokosovega mleka (topel)
- 1 žlica jabolčnega kisa
- 1 žlica vanilijevega ekstrakta
- pol žličke sode bikarbone
- pol žličke pecilnega praška
- pol žličke soli

Pečico vključimo na 180°C. Maslo mora biti sobne temperature, dodamo mu jajca ter stepamo dobrih pet minut, da dobimo kremno zmes. Zatem dodamo mleko, kis, vanilijev ekstrakt in med in dobro premešamo. V ločeni posodi zmešamo suhe sestavine, ki jih presejemo in postopoma dodajamo naši zmesi. Dobro stepemo, da dobimo gladko zmes.
Pekač namastimo s kokosovim oljem. Zmes prenesemo v vrečko za živila, ki ji odrežemo spodnji rob. Tako lahko enostavno napolnimo naše modelčke za krofe. Ne napolnimo jih čisto do vrha, saj med peko nekoliko narastejo (pustimo 0.5 - 1 cm velik rob). Pečemo jih 17 minut. 

Za bananino kremo potrebujemo:
- 250 ml kokosovega mleka
- 1 žlico medu
- 2 rumenjaka
- 1 žlico tapiokine moke
- 1 žličko želatine
- 2 banani
- limonin sok

V skodelici, ki ji dodamo malo vode, raztopimo želatino ter pustimo stati 10 min, da želatina nabrekne. Na štedilnik pristavimo kokosovo mleko, ki mu dodamo med, in segrevamo, dokler ne zavre. V ločeni posodi stepemo rumenjaka in tapiokino moko (lahko jo nadomestimo s koruznim škrobom), da dobimo kremasto zmes. Želatini primešamo nekaj žlic vročega kokosovega mleka in dobro premešamo, da se želatina popolnoma raztopi, nato pa jo vlijemo v preostalo kokosovo mleko in dobro premešamo. Dobljeno mešanico prilijemo k rumenjakom in tapioki, nato pa posodo postavimo na štedilnik in kuhamo na zmernem ognju 3 minute in nenehno mešamo. Dobimo jajčno kremo, ki jo odstavimo, da se ohladi.
Ohlajeni jajčni kremi dodamo banani, ki ju predhodno zmiksamo s paličnim mešalnikom. Dodamo še nekaj kapljic limoninega soka, da zmes preveč ne oksidira.

Ohlajene krofe nadevamo z bananino kremo. Nadevamo jih s spodnje strani s pomočjo dresirne vrečke z ožjim nastavkom ali pa drugim pripomočkom, s katerim običajno polnimo krofe. Vsak krof napolnimo na večih mestih.

Za čokoladno glazuro potrebujemo:
- 1 žličko kokosovega olja
- 100 g temne čokolade oz. čokolade za kuhanje

V manjšo posodico (tako veliko, da bomo vanjo lahko pomočili krofe) damo čokolado in kokosovo olje. Postavimo jo za 30 sekund v mikrovalovno pečico. Potem mešamo toliko časa, dokler se čokolada popolnoma ne stopi. Po potrebi damo še za 20 sekund v mikrovalovno pečico (če se čokolada nikakor ne stopi), dobro premešamo, tako da je čokolada gladka in nima več grudic. Namesto segrevanja v mikrovalovni pečici lahko čokolado stopimo nad vodno kopeljo.
Zgornjo stran krofov pomočimo v čokoladno glazuro. Krofe odstavimo na rešeto, da se čokolada odcedi in strdi.
Krofe postavimo na hladno, kjer jih hranimo dokler jih ne zmanjka:)

Ugriznemo v krof in se prepustimo mešanici božanskih okusov:).