MISEL DNEVA

KLIK!

CAFFEINE HOURS 2014

Vikend pred odhodom v Toskano smo bili v Ljubljani. Ko študiraš v Ljubljani in si razpet le med stanovanjem in faksom, zna biti Ljubljana siva in zamorjena, konec tedna komaj čakaš da greš domov, v nedeljo pa greš mukoma nazaj. Če si v Ljubljani takrat, ko nimaš nobenih obveznosti, gledaš mesto z drugimi očmi, saj je Ljubljana nadvse očarljivo in prijetno mesto, kjer se vedno kaj dogaja. Ko smo bili v Ljubljani, so se na Metelkovi ravno odvijale četrte kofeinske urice (Caffeine Hours), kjer smo lahko obiskovalci ob brezplačni kavi poklepetali s slovenskimi ustvarjalci in kupili njihove izdelke v tiskani obliki (printe, plakate, tote bags, broške, revije itd.). Posneli smo tudi kratek video, ki ga lahko vidite zgoraj.

TOSKANA 2014, 5. DAN: MARINA DI BIBBONA

Prišel je zadnji dan našega potovanja po Toskani. Preživeli smo ga na plaži, kjer sta nas hladila veter in razburkano morje. Danes smo si privoščili počitek, saj se jutri zjutraj vračamo domov.

TOSKANA 2014, 4. DAN: CERTALDO, MARINA DI BIBBONA

Današnji dan je bil bolj ležerno naravnan, saj smo se selili iz Certalda proti morju. Dopoldne smo zapustili Fattorio Bassetto, kjer smo preživeli zadnje dve noči. Fattoria Bassetto je hostel, ki se nahaja v bivšem samostanu, v stari zgradbi, ki ima pravo toskansko podobo. Hostel je majhen, zato smo ob skupni mizi hitro spoznali ostale sostanovalce, ki so povečini američani, ob katerih smo se počutili domače.

Trenutno smo v kampu Le Esperidi, kjer smo že okusili ligursko morje in kjer bomo preživeli preostanek roadtripa.   

TOSKANA 2014, 3. DAN: SIENA, PETRIOLO, MONTERIGGIONI

Ko tole pišemo, smo v avtu, na poti v Monteriggioni , zadnji postojanki današnjega dne. Vonj po gnilih jajcih je še vedno v naših nosnicah, saj smo ravnokar zapustili divje toplice Bagnia di Petriolo, katerih posebnost je ta, da imajo izvir vroče vode, ki je žveplena in zato smrdi. Kopališče ni urejeno, se je pa vroča voda, po dopoldanskem sprehajanju po Sieni, prilegla. Siena je mesto, za katerega pravijo, da je od njegova razcveta v 13. stoletju  ''zamrznjeno '' v času. Tako smo se sprehajali po Piazza del Campo in občudovali gotsko cerkev Siena Duomo, ki imata že 700 let isti izgled, kar se nam je zdelo fascinantno.

Jutri se odpravljamo proti morju v Cecino, kjer bodo dnevi bolj ležerni :) 

TOSKANA 2014, 2. DAN: CERTALDO, SAN GIMIGNANO

Drugi dan roadtripa po Toskani si bomo najbolj zapomnili po dežju, ki nas je zjutraj dobro namočil pri pospravljanju šotorov, prav tako pa tudi po iskanju hostla Fattoria Bassetto v Certaldu, saj ga Garmin ni našel, pa tudi navodila, v katerih je pisalo naj zavijemo na ''dirt road with trees'' niso bila najbolj v pomoč in smo tako hostel našli bolj po naključju. Zapomnili si ga bomo tudi po odličnem gelatu, večkratnem nosilcu naziva najboljšegaq gelata na svetu, ki ga nam je priporočil sam lastnik gelaterije, ki smo ga srečali na trgu Piazza della Cisterna v San Gimignanu, ko smo se odločali, katero gelaterijo izbrati.

Jutri bomo obiskali Sieno in mesteca v pokrajini Val d'Orcia. Se beremo :)

TOSKANA 2014, 1. DAN: FIRENCE

Javljamo se iz hostla Fattoria Bassetto v Certaldu, kamor smo, po napornem deževnem jutru, ravnokar prispeli. Objavo smo napisali včeraj zvečer, v kampu Michelangelo v Firencah, kjer smo preživeli prvi dan. Ker wi-fija ni bilo, jo objavljamo danes :)

V šotoru pišemo objavo, v ozadju poslušamo hite iz 80h let in se otepamo komarjev:). Dan se je začel že zgodaj, ob 4h zjutraj, saj smo ga želeli čimbolje izkoristiti. Ker  Firence niso daleč od Slovenije, je bila vožnja prijetna in je hitro minila. Še posebej, ker je v avtu klima, ki nas je reševala pred soparo, ki je bila že ob 10h zjutraj neprijetna.  Zato smo ob postavljanju šotorov že komaj čakali, da se odpravimo proti centru najbolj turistično obleganega toskanskega mesta. Tik ob kampu je trg Michelangelo, kjer je razgled nad mestom zares osupljiv. Naš sprehod po centru Firenc je zajemal ogled glavnih znamenitosti z bogato zgodovino. Jutri Firence zapuščamo in se odpravljamo v notranjost Toskane, v mestece Certaldo, ki bo izhodišče za dnevne izlete po manjših toskanskih mestih. 

RUTINA

You will never change your life until you change something you do daily. The secret of your success is found in your daily routine." John C. Maxwell

Vsi poznamo take dneve, ki so prikazani v filmčku, ki smo ga pred kratkim posneli: prezgodnje vstajanje - hitenje v službo ali šolo - gledanje na uro, kdaj bomo lahko šli domov - ko pa pridemo domov, smo že utrujeni, doma pa nas čakajo še knjige ali pa kup posode in perila. In tako dan mine, mi pa nismo storili ničesar, kar nas veseli in nas sprošča. Potem poskušamo vse nadoknaditi čez vikend, vikend pa je prekratek. In tako minevajo dnevi, tedni, meseci.

Če imaš blog, je objavam potrebno posvetiti nekaj časa in če si ga ne vzameš, se zgodi to, kar lahko opazite pri nas:). Kljub temu, da imamo ogromno nedokončanih objav v osnutkih in idej v glavi, se tam potikajo in čakajo, da jih bomo dokončali. V prihodnjem mesecu se bomo potrudili, da bomo, kljub vsakodnevnim obveznostim in dopustovanju, več pozornosti namenili naši Retrospektivi.

V nedeljo se odpravljamo v Toskano in če nam bo wi-fi naklonjen, se vam oglasimo že s poti. Vračajo se paleo objave, novi glasbeni prispevki, lomo fotografije, misli dneva in vse tisto, kar smo in bomo doživeli v tem poletju.

KOKOSOVE KOCKE brez glutena

Današnje pecivo mi je všeč, ker me spominja na kokosove kocke, ki sem jih včasih neštetokrat naredila, njihova posebnost pa je bila v tem, da je bil biskvit izjemno navlažen z mlekom, prekrivala pa ga je krema iz kisle smetane in kokosa, sledil je še čokoladni preliv. Recept zanj mi je še v osnovni šoli dala sošolka in ker sem pecivo velikokrat pripravila, sem ga tudi večkrat predala naprej. Spodnji recept pa je poseben v tem, da so uporabljene sestavine, ki ne vsebujejo glutena, pa tudi v tem, da ga je zelo preprosto pripraviti, saj so tudi količine zapisane v žlicah, tako da ne potrebujete niti tehtnice.

Potrebujemo:

za biskvit:

 3 manjša jajca ali 2 veliki

4 žlice mletega sladkorja (70 g)

0,5 dl kokosovega olja (40 g)

0,5 dl kateregakoli mleka (kravjega, kokosovega, mandljevega, kozjega...)

1 žlička vanilijevega ekstrakta

1 žlica ruma

5 žlic (100 g) brezglutenske moke (npr. Schär za peko slaščic)
  
za preliv:

 2 dl mleka, kateremu primešamo 2 žlici ruma

 za kremo: 

 0,5 l kateregakoli mleka

2 vanilijeva pudinga

100 g sladkorja (5 zvrhanih žlic)

150 g masla (dobra polovica masla)

50 g kokosove moke (5 zvrhanih žlic)

Beljake in rumenjake ločimo. Rumenjakom dodamo sladkor v prahu in z ročnim mešalnikom mešamo, da masa penasto naraste in zbledi. Nato dodamo tekoče kokosovo olje in vanilij, mleko ter 1 žlico ruma. Premešamo in dodamo brezglutensko moko. Premešamo z ročnim mešalnikom in mešamo tako dolgo, da so vse sestavine inkorporirane. Posebej stepemo beljake in ko dobimo sneg, nanj zlijemo rumenjakovo zmes ter ročno rahlo premešamo. Prelijemo v pekač velikosti 32x20 cm, ki smo ga prekrili s peki papirjem. Pečemo 20 minut na 200°C. Kremo lahko pripravimo, medtem ko se pecivo peče, saj se kremo lahko prelije čez topel biskvit in ni potrebno čakati, da se ohladi.

(Če imate raztegljiv obroč kot ga vidite na zgornji fotografiji, vam priporočam, da ga uporabite, tako se pecivo najlažje reže pa tudi krema se najbolje razporedi, saj se med peko testo skrči in če boste uporabili pekač, v katerem ste pecivo pekli ter čezenj prelili kremo, bo nekaj kreme steklo ob straneh. V primeru, da boste obroč uporabili, poseben pekač (tak, ki ga boste lahko postavili v hladilnik, se pravi naj ne bo prevelik) obložite s peki papirjem in ko bo pecivo pečeno, pecivu odstranite peki papir, s katerim se je pecivo peklo in ga preložite na pekač, katerega boste prestavili v hladilnik.)

Če obroča nimamo, pa ne bo nič narobe, le težje bomo pecivo zrezali oz. bo več ostanka. Ko je pecivo pečeno, še toplega prelijemo s katerimkoli mlekom, kateremu dodamo žlico ali dve ali tri ali... ruma:) Namesto ruma lahko uporabimo malibu. Pecivo lahko takoj, ko ga prelijemo z mlekom, prelijemo s kremo. Če bomo pri kremi uporabili kokosovo mleko, lahko za 50 g zmanjšamo količino masla. Kremo pripravimo tako, da najprej pripravimo maslo, ki ga razrežemo na kocke in ga na pol stopimo (tako, da so še vidni koščki masla, lahko pa ga tudi popolnoma stopimo, kar lahko naredimo s pomočjo mikrovalovke ali pa na štedilniku). Nato skuhamo puding (puding, mleko, sladkor) po navodilih iz vrečke. Pazimo, da kupimo puding brez glutena. Med kuhanjem v puding dodamo kokosovo moko, da se bo pokuhala skupaj s pudingom. Ko je puding kuhan, mu takoj primešamo zmehčano maslo. Pri mešanju uporabimo ročni mešalnik. Kremo nato prelijemo čez biskvit in jo poravnamo. Preden pecivo razrežemo in postrežemo, ga ohladimo v hladilniku, saj je boljši, če je ohlajen, posebno v vročih dneh. Biskvit lahko spečemo v okroglem pekaču in naredimo torto, ki jo okrasimo s stepeno sladko smetano in olupljenimi mandlji.

NUTELINA TORTA BREZ NUTELE IN BREZ MOKE

V vročih poletnih dneh se sicer bolj priležejo osvežilne torte, npr. sadne ali tiste z jogurtom, kefirjem ali sladoledom. Čokoladne torte pa bolj sodijo v hladnejše dni. Kljub poletnim dnem pa lahko pripravimo kombinacijo, ki bo všeč tako čokoholikom / nuteloholikom kakor tudi tistim, ki imajo raje bolj osvežilne okuse. Namesto moke sem uporabila mlete lešnike, ki pa jih je potrebno dodatno zmleti, tako da se koščki lešnikov ne čutijo, lešniki pa torti dajo nutelin okus, seveda v kombinaciji s čokolado. Ker torta ne vsebuje moke, je biskvit sam po sebi kremen in dekadenten. Čokolada poskrbi za sladkost, zato sem uporabila kisle maline, ki torti dodajo osvežilni okus in poudarijo intenzivnost okusov.

Količine zadostujejo za 25 kosov.

Za biskvitno testo potrebujemo:

200 g mletih lešnikov x2

60 g masla x2

135 g temne čokolade x2

200 g sladkorja v prahu x2

4 jajca x2

ščepec soli x2

Za kremo potrebujemo:

1 vanilijev puding

3,5 dl mleka

4 žlice sladkorja

200 g sladke smetane

1 lonček kisle smetane

10 g želatine v prahu (ali 6 listov želatine) 

300 g malin (lahko zamrznjenih)

Za preliv potrebujemo:

200 g malin (lahko zamrznjenih)

2,5 dl soka od zamrznjenih malin ali vode

1 zavojček prozornega preliva za torte (če bomo uporabili sok od malin, sicer pa lahko kupimo tudi rdeč preliv za torte)

3 žlice sladkorja

Dodatno:

0,5 dl vode in malinov ekstrakt ali malinovec

BISKVIT: 

(Biskvitno testo sem pekla dvakrat, saj bi ga bilo težko prerezati, potrebujemo pa dve plasti. Sicer bi maso lahko naenkrat naredila, vendar se mi zdi, da bi se v vmesnem času sesedla in ne bi bila več tako rahla.) 

Najprej stopimo čokolado, da se bo pred uporabo ohladila. Čokolado nalomimo, ji dodamo maslo in stopimo v mikrovalovni pečici ali na štedilniku. Mlete lešnike dodatno zmeljemo v kavnem mlinču kolikor fino je možno, da dobimo lešnikovo moko. Lešnike razporedimo po pekaču (velikosti pečice) in jih na 150°C pražimo približno 10 minut oz. dokler ne porjavijo. Ločimo beljake in rumenjake. Rumenjake penasto stepemo s sladkorjem v prahu. Ko masa zbledi in naraste, ji primešamo stopljeno čokolado in lešnikovo moko. Posebej stepemo beljake, ki smo jim dodali ščepec soli. Beljake previdno in postopama ročno vmešamo v čokoladno zmes. Takoj ko so beljaki vmešani, z mešanjem prenehamo (če bo ostala kakšna sled beljaka, ne bo nič hudega). Maso prelijemo v obroč, prekrit s peki papirjem, premera 24 cm in pečemo 35 minut na 200°C. Postopek ponovimo še za drugo plast. Obe plasti ohladimo na rešetki.

KREMA:

(Zamrznjene maline sem kupila v Hoferju - 500g.) Če bomo uporabili zamrznjene maline, jih iz vrečke pretresemo na večje cedilo in prestrežemo sok, ki ga bodo spustile med odtajanjem, saj ga bomo uporabili pri pripravi preliva.

Za kremo najprej skuhamo puding. Mleku odvzamemo nekaj žlic in jih zmešamo s pudingom iz vrečke (uporabila sem brezglutenskega, ki ga lahko kupite v Lidlu ali Hoferju, v primeru, da vas gluten ne moti, pa lahko uporabite malinov puding). Mleko s sladkorjem zavremo in vanj vmešamo puding z mlekom, ob stalnem mešanju kuhamo 3 minute. Kuhan puding prelijemo v hladno posodo in ga takoj prekrijemo s prozorno folijo tako, da se folija pudinga dotika (tako preprečimo nastanek skorjice). Postavimo ga na hladno, saj se mora pred uporabo popolnoma ohladiti (jaz sem ga ohladila v zamrzovalniku). Ko se puding ohladi, mu primešamo lonček kisle smetane. Želatino pripravimo po navodilih iz vrečke. Nato stepemo sladko smetano, ki jo rahlo primešamo pudingovi zmesi in ji dodamo želatino. 

SESTAVLJANJE TORTE:

Na pladenj za torte postavimo obroč za torte brez dna (najbolje, da uporabimo raztegljiv obroč za torte, ki je tudi višji kot običajni obroči), v obroč pa damo prvi biskvit. Na večih mestih ga prepikamo z vilicami in prelijemo z malinovcem ali pa mešanico vode in malinovega ekstrakta. Za eno plast potrebujemo približno pol dl tekočine. Navlažen biskvit premažemo s kremo (uporabimo nekaj žlic kreme, približno 1/4 kreme), nato po kremi razporedimo maline (300 g). Ko so maline razporejene po celotnem biskvitu (le ob robu pustimo kakšen cm prazen), dodamo preostalo kremo, ki jo enakomerno razporedimo po malinah. Na kremo položimo drugo plast biskvita, ki jo navlažimo po zgoraj opisanem postopku. Za pripravo preliva upoštevamo navodila iz vrečke (preliv v prahu zmešamo s sladkorjem, ga dodamo tekočini, premešamo in zavremo), namesto vode uporabimo sok od malin, ki bo preliv tudi lepo obarval. Ko preliv zavre, mu dodamo 200 g malin in jih kakšno minuto pokuhamo v prelivu. Preliv po žlicah razporedimo po torti. Torta je boljša, če vsaj čez noč počiva v hladilniku.

Za okrasitev, ki jo lahko vidite na fotografiji sem uporabila čokoladno zmes. Recept in postopek priprave sem našla tu, uporabila sem polovično količino in popolnoma izpustila sladkor, saj je že tako ali tako čokoladna zmes zelo sladka. Torta bo lepa tudi brez tega, ko odstranimo obroč, s pomočjo noža kremo  preprosto zgladimo.