V poznih sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja je bilo uživanje maščob odsvetovano, saj naj bi bile maščobe krive za naraščajoč pojav debelosti in drugih bolezni. Nato se je začel boj proti sladkorju. Celo vlade so ugotovile, da lahko z davkom na sladke pijače in sladko ter mastno hrano polnijo državno blagajno, podobno kot s prodajo cigaret in alkohola. V zadnjem času se kot krivca za bolezni, slabo počutje in odvečne kilograme pogosto omenja gluten, tudi na našem blogu ste gotovo že zasledili recepte, ki so označeni kot brezglutenski. Glede na to, da se je v preteklosti že mnogokrat izkazalo, da je strah (npr. pred maščobami) neupravičen, se lahko podobno vprašamo tudi glede glutena (glej članka: Je brezglutenska hrana še ena modna muha? in Strokovnjaki potrdili: Gluten ne redi!).
Da gluten ni zgolj modna muha, gotovo velja za osebe s celiakijo, ki z glutenom nikakor ne smejo priti v stik. Avtorica knjige, Življenje brez glutena, Suzana Kranjec, je na predavanju, ki smo se ga udeležili, podala zelo zanimiv podatek;
Ob slabem počutju torej odsvetuje takojšen prehod na brezglutensko dieto, saj je najprej potrebna diagnostika, ker brezglutenska dieta lahko zabriše pravi vzrok bolezni in je nato diagnostika težja. Vseh 50 bolezni predavateljica ni navedla, taki primeri pa so: celiakija, alergija na gluten, intoleranca na gluten, multipla skleroza, bolezni ščitnice, kronično vnetne črevesne bolezni (kvčb), avtizem itd. Pri vseh navedenih pa brezglutenska dieta izboljša stanje. Predavateljica je izpostavila podatek, da je brezglutenska prehrana pri osebah, ki imajo težave z delovanjem ščitnice izrednega pomena. Več informacije v zvezi s ščitnico boste našli v knjigi z naslovom Uravnavajte ščitnico in rešili boste 100 težav hkrati.
Če se slabo počutite oz. sumite na katero od bolezni, se je potrebno vsekakor obrniti na zdravnika in ga tudi usmeriti naj opravi preiskave. Možni pa so tudi že samoplačniški testi (npr. pri podjetju Adrialab, Holistic center). Obstajali so tudi I-Diagnostic testi, ki jih je bilo mogoče kupiti tudi v lekarnah, vendar pa niso več dosegljivi. Ob pogostih glavobolih, nespečnosti, poviševanju telesne teže, pogosti utrujenosti, napihnjenosti, driskah, spremembah na koži, bolečinah v mišicah in sklepih, motnjah koncentracije in spomina je vzrok pogosto možno najti v intoleranci na določena živila, ki pa jih je s testiranji možno odkriti.
Če se bo po opravljenih testih izkazalo, da nimate celiakije, alergije na gluten ipd. pa lahko izločitev glutena iz prehrane vseeno pomaga, saj obstaja tudi latentna celiakija pri kateri celiakija ni dokazana, vendar pa prehrana brez glutena pomaga pri izboljšanju zdravja (kot je to npr. pri kvčb). Lahko pa gre tudi za potencialno celiakijo, pri kateri obstoj značilnih protiteles kaže na preobčutljivost za gluten. Pa tudi sicer, na samo pri latentni in potencialni celiakiji - izločitev glutena iz prehrane ima lahko tudi druge pozitivne učinke, kar pa boste pri sebi lahko ugotovili le tako, da poizkusite. Vsekakor se zglasite pri osebnem zdravniku, vendar pa se lahko nato, četudi rezultati preiskav ne bodo pokazali ničesar posebnega, še vedno odločite, da gluten izločite iz prehrane, odločitev je seveda vaša.
Naslednja zanimiva informacije predavateljice, Suzane Kranjec je bila:
Če se torej občasno pregrešimo in gluten vseeno uživamo, se gluten v telesu sešteva. Četudi ni nobene vidne zunanje reakcije, vseeno pride do notranje reakcije. Z glutenom sicer lahko eksperimentiramo, vendar pa, če prvič ne bo nobene vidne reakcije to še ne pomeni, da se reakcija ne bo pojavila čez čas, ko bo v telesu prišlo do dovolj visokega seštevka glutena.
Zanimiva je tudi povezava med celiakijo in laktozno intoleranco, velja pa tudi obratno. Če pri sebi opažate laktozno intoleranco, se je smiselno povprašati tudi o prenašanju glutena, saj je velik delež oseb s celiakijo tudi laktozno intolerantnih.
Pred leti je bila izvedena raziskava, ki je ugotovila, da pri preobčutljivosti na gluten, za težave ni kriv gluten, temveč FODMAPs. Čeprav so bili izsledki omenjene raziskave kritizirani, je vredno raziskati tudi to možnost. O FODMAP pa smo že pisali tudi tu.
Življenje brez glutena ni enostavno, posebno za osebe s celiakijo, katerim ne samo zakomplicira vsakdanjega življenja, temveč jim je v breme tudi s psihološkega vidika, saj te bolezni ni enostavno sprejeti. Stvari pa se obračajo na bolje, na tem področju imamo vse več literature tudi v slovenščini. Suzana Kranjec nam je povedala, da obstaja gostilna, v kateri je možno jesti brezglutensko hrano, in sicer je to Gostilna Petkovšek iz Škofljice, kjer kuhajo tudi po njeni knjigi (seznam picerij in restavracij z brezglutensko hrano za vso Slovenijo najdete tu). Tudi trgovske verige ponujajo vse več izdelkov brez glutena, prav tako specializirane trgovine. Lahko si kupimo tudi mlin, v katerem meljemo svoja žita. Žita so živila, pri katerih je potrebna še posebna pazljivost, izbrati je potrebno zaupanja vreden vir, predhodno pa jih je potrebno tudi primerno obdelati (s postopki namakanja, fermentacije ali kaljenja). Vendar pa obstaja tudi druga možnost, to je življenje brez žit, ki se imenuje paleo dieta in o kateri lahko kar nekaj informacij najdete tudi na našem blogu, kjer so objavljeni tudi recepti za paleo jedi.
Objavi Komentar
Objavite komentar