MIKROROJSTVO

Dojenje, rojevanje in novorojenčki so teme, s katerimi se ne ukvarjam ravno pogosto. Čeprav sem do sedaj trdila, da se vse začne s hrano, pa se pravzaprav vse začne z rojstvom - ne življenje samo, ampak tudi druge neverjetne stvari. Tudi take, na katere nikoli ne pomislimo, saj ti procesi za nas potekajo nevidno. Film Mikrorojstvo, ki traja le eno uro, nas na prijazen način popelje v kompleksen svet mikroorganizmov. Če ste morda sedaj pomislili, da se to sliši zapleteno, pa so nam mikrobi oz. bakterije izredno blizu, saj je vsak človek ekosistem zase, ki ga samo v 10% predstavljajo človeške celice, preostalih 90% pa mikrobi. Združbi oz. skupku teh pa pravimo tudi mikrobiom oz. mikrobiota. Tako kot vsak ekosistem bi moral biti tudi naš čimbolj raznolik, upad raznovrstnosti naših bakterij torej ne pomeni nič dobrega.

Mikrorojstvo pod drobnogled vzame proces, ki se odvija ob rojstvu in je po vsej verjetnosti izrednega pomena za dolgoročno zdravje vsakega posameznika. Z bakterijami se še ne srečamo v maternici, ki je v času nosečnosti skorajda sterilno okolje. Novorojenček šele z rojstvom vstopi v svet bakterij in naučiti se mora, katere so dobre in katere ne. Zato je zelo pomemben način, na katerega dete pride na svet. Že tedne pred njegovim rojstvom se koristne bakterije zaradi pričakovanega dogodka preselijo na pomembna mesta na materinem telesu. Takoj po rojstvu se te bakterije, preko porodnega kanala, takojšnjega kožnega stika in dojenja prenesejo na novorojenčka. Tako se njegove celice naučijo katere bakterije so dobre in katere niso. Raziskovalci so namreč ugotovili, da je črevesni mikrobiom (naselitev črevesja z bakterijami) zelo pomemben za razvoj imunskega sistema, ki je povezan s črevesjem. Proces izoblikovanja mikrobioma spodbudi otrokov imunski sistem in ga varuje pred boleznimi in alergijami. Različne vrste bakterij se naseljujejo tudi v nadaljnjih letih (s stikom z družinskimi člani in okoljem). 

Nasprotno se zgodi pri carskem rezu, ko otrok obide porodni kanal in s tem tudi bakterije, ki ga tam čakajo. Vseeno se z njimi takoj ob rojstvu sreča, vendar ne z materinimi, temveč bolnišničnimi, šele nato pridejo na vrsto materine. Novejša znanstvena dognanja opozarjajo, da se v takih primerih, ko novorojenček ob rojstvu ne pride v stik z materinimi bakterijami, njegov mikrobiom ne razvije tako kot bi se moral, posledično se lahko zgodi, da se tudi njegov imunski sitem ne bo razvil tako dobro kot bi se lahko. Zato so znanstveniki zaskrbljeni, saj bi to lahko vodilo do povečanja nenalezljivih bolezni sodobnega časa (kot so sladkorna bolezen, astma, debelost, celiakija in Chromova bolezen - za te je pri otrocih, rojenih s carskim rezom, višje tveganje), kar bi bilo dolgoročno nevzdržno, saj bi lahko prišlo do situacije, ko bi bil odstotek ljudi, ki zaradi bolezni ne bi bili možni delati in proizvajati tako velik, da bi to imelo resne posledice za človeštvo.

Čeprav je carski rez v določenih primerih nujen, pa bi se moralo zdravstveno osebje in starši zavedati, da je v tem primeru še bolj pomembno, da se takoj omogoči kožni stik med otrokom in materjo ter še bolj vzpodbuja dojenje (ki naj bi trajalo vsaj 6 mesecev, še bolje vse do otrokovega drugega leta), zato da se lahko posebne materine bakterije, ki so prisotne v kratkem časovnem oknu po rojstvu, prenesejo na novo rojeno bitje.

Strokovnjaki v filmu priznavajo, da raziskave na to temo še niso zaključene, da vsa spoznanja še niso 100% znanstveno dokazana, vendar pa če jih upoštevamo, s tem ničesar ne izgubimo, če pa jih ne upoštevamo in se bo izkazalo, da so imeli strokovnjaki prav, ne bo več poti nazaj. Raznovrstnost bakterij se, zanimivo, prenaša iz generacije v generacijo kot nekakšna dota (prenašajo se po materini strani, torej iz babice na hčer in iz mame na njeno hčer). Velik problem povzročajo antibiotiki, ki rušijo vzpostavljena ravnovesja dobrih in slabih bakterij, saj je njihova naloga ravno v tem, da delujejo proti bakterijam (žal ne razlikujejo med dobrimi in slabimi) in tako se na naslednje generacije prenaša vse manjša raznovrstnost bakterij, saj je vsaka generacija v večji meri izpostavljena antibiotikom.

Nekaj praktičnih nasvetov, kako lahko podpremo svoj mikrobiom, smo dobili po ogledu filma, ko je sledil še zanimiv pogovor, ki ga je vodila Ksenija Malia Leban, ki je film tudi prevedla, in sicer z mikrobiologinjo dr. Majo Rupnik in z ginekologom in porodničarjem dr. Robertom Miglarjem. 

Dr. Miglar sodeluje v študiji, v kateri lahko nosečnice v zadnjih dveh mesecih nosečnosti jemljejo probiotik, saj je na koncu nosečnosti zelo pomembno katere bakterije se bodo naselile na pomembnih mestih materinega telesa. V prvih mesecih življenja nato probiotik dajejo tudi novorojenčku. Poudaril je, da vse bakterije, ki so ob rojstvu pri materi prisotne, niso dobre, to je streptokok b, kjer je potrebno z antibiotiki zaščititi otroka. 

Dr. Maja Rupnik pa je povedala, da za svoj mikrobiom lahko skrbimo z uživanjem probiotikov. Povedala je, da koristne bakterije lahko dobimo tudi drugje; z intimnimi stiki z drugimi ljudmi (npr. s poljubljanjem) ter pogostejšim stikom z zemljo - prstjo.

Oba doktorja sta izpostavila dejstvo, da se ljudje oddaljujemo od narave, kar ima posledice tudi v načinu rojevanja in raznovrstnosti mikrobioma.

Ogled filma priporočam vsem, saj na enostaven in jedrnat način poda veliko informacij. Vseh si nisem natančno zapomnila, da bi jih na tem mestu lahko predstavila, saj sem film videla samo enkrat, zato si ga, če vas tema zanima, poglejte še sami. Za občutek si lahko ogledate trailer: