Na poroki smo imeli tudi domače vino, cviček. Ker so se nam zdele cene samolepilnih etiket za etikiranje vin pretirane (tisk za 70 steklenic stane prb. 40 eur), smo našli alternativo - etikete smo natisnili na navaden papir, potem pa jih nalepili na steklenice z domačim lepilom iz mleka in želatine. Takšno etikiranje je skorajda zastonj, lepilo močno drži, poleg tega pa se etikete po uporabi lahko odstrani (z namakanjem v vroči vodi), steklenice pa še kdaj uporabi.
Nad končnim izdelkom smo bili navdušeni, predvsem nad tem, kako dobro je držalo lepilo. Glede na občutno razliko v ceni (diy etikiranje nas je stalo dobra 2 evra) pa skorajda ni bilo opaziti razlike (največja razlika je bila v tem, da nalepke niso imele sijaja, pa še ta razlika je bila opazna le od blizu).
Idejo za etikete smo našli na spletu (tu!), izbrali smo črno bel motiv (zaradi cenejšega tiskanja). Predlogo smo nato v Photoshopu nekoliko popravili in ji dodali napis. Uporabili smo pisavo Verdana.
Predlogo brez napisa delimo tudi z vami: etiketa ženin & nevesta
Etikete smo dali tiskati v pdf obliki (3 etikete na list, posamezna etiketa je bila velikosti 20cm x 7cm) v bližnjo kopirnico (saj je kvaliteta tiska in listov boljša od tiskanja doma, poleg tega morajo biti nalepke tiskane z laserskim tiskalnikom, saj bi se sicer nalepke razmočile in bi se barva razmazala). Natisniti smo dali več etiket kot je bilo potrebno, saj smo jih nekaj morali zavreči (nenatančno rezanje, nanašanje lepila).
Največ dela smo imeli z izrezovanjem etiket, pri tem pa smo si pomagali z rezalnikom za papir (giljotino), ki je izrezovanje precej pospešilo (namesto giljotine se lahko uporabi tudi olfa nož in ravnilo).
Nato smo pripravili lepilo.
Za domače lepilo potrebujemo:
- 3 žlice mleka
- 1 žlica mlete želatine
- 3 žlice vode
Želatino smo prelili s s hladno vodo, premešali in pustili 10 minut, da nabrekne. Nato smo dodali mleko in želatino postopoma stopili v mikrovalovni pečici (za nekaj sekund smo jo postavili v mikovalovko, premešali ter postopek ponavljali, dokler ni bilo več grudic),
Lepilo smo pripravili v večji količini (trojna količina), kar je bilo več kot je bilo potrebno, in sicer zato, da se je toplota ohranjala (za lažje nanašanje lepila). Lepilo smo naredili po receptu, potem pa smo dodajali mleko, dokler ni bilo lepilo dovolj tekoče (ko se lepilo začne gostiti, ga postavimo v mikrovalovno pečico za 15 sekund, da se ponovno utekočini, premešamo in če ni dovolj tekoče, ponovno za nekaj sekund grejemo v mikrovalovni pečici).
Preden smo začeli z etikiranjem steklenic, smo steklenice dobro obrisali. Na mizo smo položili folijo za živila (da je bila delovna površina stalno čista smo folijo ves čas menjali), etiketo smo položili na folijo s hrbtno stranjo navzgor in jo premazali z lepilom. Za nanašanje smo uporabili kar kuhinjsko gobico, etiketo pa je bilo potrebno, zaradi hitrega sušenja lepila, takoj prilepiti na steklenico. Rob etikete smo namestili na "šiv" steklenice (vzdolž steklenice poteka črta, ki izgleda kot šiv) in jo postopoma (s stalnim glajenjem) prilepili. Na koncu smo etiketo še enkrat pogladili in, če je bilo potrebno, robove etikete dodatno namazali z lepilom (da etikete niso imele ušes:)).
Pri lepljenju etiket smo sodelovali trije. Da je delo potekalo hitreje in da je bilo enostavnejše, smo si delo razdelili. Prvi je nanašal lepilo na etikete, drugi je lepil etikete na steklenice, tretji pa je etikete pogladil in popravil napake ter na koncu na etiketo nalepil še biserno nalepko (na nevestino poročno obleko).
ful lepe nalepke!
OdgovoriIzbriši