LOSOS Z AVOKADOM & PEČEN SLADKI KROMPIR

Losos, avokado in sladki krompir se pogosto znajdejo na mojem krožniku, vendar redkokdaj skupaj. Mešanica avokada, limone, česna in sveže bazilike, ki jo namažemo na lososa, pa te sestavine dobro poveže, saj da avokadov nadev lososu sočnost, svežino in kremast okus. V kombinaciji s pečenim sladkim krompirjem dobimo zdrav in nasiten obrok, ki je vir zdravih maščob in je zelo hranljiv. Odličen je tudi hladen, tako da ga lahko pripravimo za več obrokov vnaprej. Recept sem našla na The Paleo Mom.

V nadevu prevladuje predvsem okus limone. Če želimo, da dobi nadev bolj izrazit okus po baziliki, lahko količino bazilike podvojimo. Če sveže bazilike nimamo, lahko v nadev vmešamo pesto ali posušeno baziliko.

Za pripravo lososa z avokadom potrebujemo:

- 250 g lososa (2 fileja lososa)

- 1 zrel avokado

- 25 g sveže bazilike

- 1 strok česna

- 1 žlica limoninega soka

- sol

Pečico vključimo na 180 stopinj Celzija. Fileje lososa nasolimo. Avokado razpolovimo, z žlico izdolbemo maso in ga pretlačimo. Dodamo nasekljano baziliko in česen ter limonin sok in dobro premešamo. Na pekač, ki ga prej obložimo z naoljenim peki papirjem, položimo lososa, ki ga po vrhu namažemo z nadevom, na približno 1 cm debelo. Pečemo 10 - 15 minut, odvisno od debeline fileja. 

Za pripravo sladkega krompirja potrebujemo (za dve osebi):

- 1 sladki krompir

- pol čebule

- sol

- svinjsko mast 

Sladki krompir operemo, olupimo, narežemo na majhne kocke in stresemo v posodo. Dodamo čebulo, ki jo nekajkrat prepolovimo (da ostanejo koščki čebule veliki). Dodamo svinjsko mast in sol,  vse skupaj dobro premešamo in stresemo na pekač. Pečemo 30 - 40 minut  na 180 stopinj Celzija. Med peko krompir nekajkrat premešamo. 

MISEL DNEVA

KLIK: Bridge od Spies (trailer)

LOMOGRAFIJA #43

PUSTNI KROFI BREZ GLUTENA IN JAJC

Na pustni vikend je pri nas doma dišalo po krofih. Pekli smo tako krofe iz navadne moke, kot krofe iz brezglutenske moke. Medtem ko se je testo iz pšenične moke dvigovalo in lepo naraslo, testo iz brezglutenske moke ni in ni hotelo narasti. Tako so nastali mini krofi, ki po teksturi sicer niso bili tako rahli kot navadni krofi, so pa bili zelo dober približek le tem. Kljub temu, da niso vzhajali tako kot bi morali, so bili napolnjeni z marmelado, s hrustljavo skorjico in mehko sredico, odlični. Tudi vizualno so bili simpatični. Sredica je bila lepe rumene barve, kljub temu, da nismo uporabili jajc, saj smo po Špelinem predlogu za barvilo uporabili kurkumo. 

Edina napaka, ki smo jo naredili je bila ta, da smo vse krofe ocvrli naenkrat. Brezglutenski krofi namreč hitro postanejo preveč kompaktni in izgubijo mehkobo, zato priporočam, da se krofe cvre sproti, le toliko, kot se jih bo pojedlo. Mi smo sicer naše krofe reševali tako, da smo jih za pol minute postavili v mikrovalovno pečico, kjer so se nekoliko omehčali, a vseeno niso bili tako odlični kot takoj po cvrtju.

Za 10 mini krofov (premera 4-5 cm) potrebujemo:
- 200 g brezglutenske moke Schär Bread-Mix
- 20 g arrowroota ali gustina
- 1/2 kvasa
- 2 dcl mleka
- 0,25 dcl kokosovega olja
- pol žličke limonine lupinice
- 2 žlici sladkorja
- pol žlice ruma
- ščepec soli
- noževa konica kurkume (za barvo)
- 500 g kokosove masti za cvrtje
- 1 žlica mletega sladkorja za posip

V 1 dcl mlačnega mleka, ki mu dodamo žličko sladkorja, nadrobimo kvas. Mleko s kvasom pustimo stati dobrih 10 minut, da kvas naraste. Medtem v večjo posodo stresemo suhe sestavine: moko, arrowroot, sladkor, kurkumo, sol in naribano lupinico bio limone. Nato zlijemo v posodo tekoče sestavine: mleko z vzhajanim kvasom, preostanek mleka (ki naj bo mlačen), kokosovo olje in rum. Maso dobro premešamo z žlico (z rokami je maso težko pregnesti, ker je preveč tekoča), jo pokrijemo s kuhinjsko krpo in pustimo na toplem vzhajati 45 minut. Nato maso razvaljamo na 2-3 cm debelo. Če se nam masa prijema na valjar, jo dodatno pomokamo. S kozarcem premera 4 cm (ki ga prej dobro pomokamo) maso nato razrežemo v kroge, pokrijemo s kuhinjsko krpo in pustimo vzhajati še 30 minut.

Medtem v posodi stopimo kokosovo mast. Olje je pripravljeno za peko takrat, ko okoli zobotrebca, ki smo ga prej pomočili v vodo, zacvrči. Krofe položimo v vroče olje tako, da jih obrnemo na glavo (vzhajani del pomočimo v olje). Posodo pokrijemo in krofe cvremo 4 minute na zmernem ognju. Nato jih obrnemo in jih v odkriti posodi cvremo še 3 - 4 minute. 

Še vroče napolnimo z marmelado. Ko se ohladijo, jih potresemo z mletim sladkorjem in postrežemo.

Med brskanjem po internetu o razlogih, zakaj testo ni dovolj vzhajalo, sem našla recept za krofe, ki s sličicami lepo opiše celoten postopek peke krofov: Pustni krofi, Življenje brez glutena

UMETNOST POSPRAVLJANJA - METODA MARIE KONDO

  Vir fotografije

Decluttering oziroma čiščenje navlake je postalo izredno priljubljeno, tako kot je priljubljen minimalizem. Minimalizem je poenostavljen način bivanja z »manj je več«. Tako kot minimalisti tudi Marie Kondo, ki je gurujka urejanja, pospravljanja in organiziranja, pravi, da če želimo svoje stanovanje (in s tem življenje) spraviti v red, moramo začeti s čiščenjem navlake. Marie Kondo je ena izmed 100 najvplivnejših ljudi na svetu na lestvici revije Time.

Posebnost njene metode je, da se pri tem procesu ne osredotočamo na to, kaj želimo zavreči, ampak na to, kaj želimo obdržati. Obdržati pa moramo le stvari, ki nas osrečujejo (ang. Things that spark joy). Marie Kondo je avtorica knjige Umetnost pospravljanja - The Life-Changing Magic of Tidying Up: The Japanese Art of Decluttering and Organizing. Prodanih je bilo že več kot 5 milijonov izvodov. Kot že angleški naslov pove, gre za japonsko umetnost, ki jo je včasih težko razumeti in metodo vsekakor naredi nenavadno in posebno. V navedeni knjigi Marie Kondo predvsem predstavi sebe, saj knjiga vsebuje veliko zgodb iz njenega otroštva in mladosti, skozi katere razloži, kako je prišla do metode, ki jo imenuje Konmari.

Njena druga knjiga, Spark Joy: An Illustrated Master Class on the Art of Organizing and Tidying Up, ki še ni prevedena v slovenščino, pa je priročnik. Vsebuje nekaj ilustracij in natančne napotke ter korake, ki nas bodo vodili do dokončno urejenega stanovanja.

Marie Kondo jasno ločuje med pospravljanjem in čiščenjem, teh pojmov ne smemo zamenjevati ali enačiti. Navlaka se pojavi, ko ne vračamo stvari na njihovo mesto (pogosto, ker stvari sploh nimajo svojega mesta), kar rešimo s pospravljanjem. Ko bomo vsem stvarem določili mesto, bomo lahko vzdrževali red (še pred tem pa se je potrebno odločiti, katere stvari bomo sploh obdržali). Stvarem bomo mesto določili enkrat in za vselej. Čistiti pa bomo morali vedno, saj je naravno, da se umazanija pojavlja vedno znova.

Ne pospravljamo po sobah ali po predalih, ampak po kategorijah (najprej obleke nato knjige itd.), koraki pa so za vse kategorije enaki. Na kratko je težko predstaviti postopek za celo stanovanje, lažje je to storiti na primeru pisalne mize v pisarni, tako kot je na kratko prikazano tukaj:

Pospravljati je potrebno po točno določenem vrstnem redu. Začnemo z oblekami, ker je to najlažja kategorija, najtežjo (to so spominki oziroma stvari s sentimentalnim pomenom) prihranimo za konec. Za vse kategorije je postopek enak. Če ga ponazorimo na primeru oblek, je postopek tak, da vse svoje obleke zberemo na kupu, nato pa prav vsako oblačilo primemo v roke in se vprašamo, ali nas osrečuje in obdržimo samo tisto, kar nas osrečuje. Stvarem, ki jih ne bomo obdržali, se zahvalimo. 

Konmari metoda je izredno znana po načinu zlaganja oblačil. Marie Kondo namreč pravi, da je racionalneje, če čim večji del oblek zložimo, namesto da jih obesimo, saj s tem prihranimo veliko prostora. Nikoli jih ne zlagamo eno na drugo – na kup, temveč jih zložimo v predal - vertikalno (enako velja za vse stvari, npr. knjig ne naložimo na kup, temveč eno zraven druge). V knjigi Spark Joy je tudi nekaj ilustracij, kako obleke pravilno zložimo.

Marie Kondo zagotavlja, da če bomo ravnali po Konmari metodi, se ne bomo vrnili na stare tire, kar pa še ne pomeni, da ne bomo imeli nikoli razmetano (v teh primerih pa bomo lahko hitro vrnili stvari na svoje mesto). Njeno metodo lahko uporabimo tudi za čiščenje digitalne navlake (fotografij, e-mailov, telefona).

Šele ko se odločimo, katere stvari bomo obdržali (in to v vseh kategorijah), začnemo z organiziranjem. Zame je to popolna novost, saj mi je logično, da že sproti razmišljam, kam in kako bom stvari pospravila, kar pa samo oteži proces in povečuje verjetnost neuspeha.

Marie Kondo ni zagovornica minimalizma, ampak individualizma, saj goreče zagovarja, da se mora vsak posameznik odločiti katere stvari ga osrečujejo, kar za nekatere pomeni več za druge pa manj stvari. Izredni pomen daje domu kot prostoru, ki si ga moramo oblikovati po svoje in mu dati dušo. Meni se je sprva najbolj sporen del metode zdel vidik potrošništva, saj stvari, ki nam niso všeč preprosto zavržemo, vendar obstajajo še druge možnosti. Seveda stvari lahko podarimo, vendar se nekateri raje odločijo, da stvari, ki jih je možno potrošiti, porabijo do konca. To je možno pri hrani, kozmetiki, pisarniških pripomočkih itd. Če npr. ugotovimo, da imamo na zalogi pet šamponov, to še ne pomeni, da moramo štiri zavreči, saj jih lahko porabimo do konca.

Knjiga Spark Joy mi je bolj všeč kot prva knjiga, ker je bolj strukturirana. Ob branju sem imela občutek kot da me avtorica popolnoma vodi. Tudi knjiga Spark Joy vključuje nekaj zgodb njenih strank, vendar manj osebnih zgodb avtorice, saj so bile te že predstavljene v prvi knjigi in se bolj osredotoča na konkretne napotke in navodila, kar pa za prvo knjigo ne morem reči, saj je metoda predstavljena precej splošno. Opazno je tudi, da je knjiga pisana v drugih osebnih okoliščinah, saj v prvi knjigi avtorica razlaga, kako je živela doma, pri starših, v drugi knjigi pa kako je živela sama, nato z možem. Sedaj ima šestmesečno hčer, o čemer bomo verjetno lahko brali v naslednjih knjigah. Marie Kondo pravi, da njena metoda ne deluje samo na stvareh, ampak z njo lahko pospravimo tudi svoj um, kar Marie razloži v članku na tej povezavi, v katerem pove tudi, kako združuje materinstvo, delo in zakonsko življenje.

MINI JAGODNE TORTICE (BREZ GLUTENA & JAJC)

Za tretji rojstni dan RetroSpektive sem spekla mini tortice, takšne ki so brez glutena in brez jajc. Za biskvit sem uporabila bučni pire in kokosovo moko (recept Paleo rožmarinov kolač iz buč), kremo pa sem pripravila iz kokosovega mleka in jagod. Kokosovo mleko je super za kremna peciva in torte, saj se lahko iz njega pripravi smetano, ki je ravno takšne konsistence kot stepena smetana, poleg tega pa je odličnega okusa.
Če lahko uživate jajca, lahko namesto jagodne kreme pripravite tudi paleo vanilijevo kremo (recept Vanilijevi & jagodni kolački), ki bolj poudari okus buče, biskvitu pa lahko dodate tudi rožmarin, ki mu da unikaten okus. 

Za 4 mini tortice (4 - 5 tartlet) potrebujemo:

- rememkine ali silikonske modele za mini pite (tartlete)

- 350 g bučnega pireja

- 80 g masla

- 60 g medu

- ščepec soli

- 80 g fino mlete kokosove moke

- 1 žlička soda bikarbone

Za jajčni nadomestek:

- 2 žlici želatine

- 1,5 žice limoninega soka

- 3 žlice vode

- 3 žlice vroče vode

Krema:

- 100 g zamrznjenih jagod

- 2 žlici medu

- 1 pločevinka kokosovega mleka 

- sveže jagode

Opomba: Najbolje je, da spečemo biskvit in skuhamo jagode že večer prej, zjutraj pa naredimo kremo. Prav tako zvečer postavimo kokosovo mleko v hladilnik, da se voda in kokosova krema ločita. V trgovinah pogosto prodajajo pod imenom kokosovo mleko vodo s kokosovim ekstraktom, iz katerega ni mogoče narediti smetane. Sama uporabljam mleko Aroy-d. Ker je mleko v tetrapaku, ga prelijem v posodo za shranjevanje, ga zaprem s pokrovom in postavim v hladilnik. Tako lahko lažje ločim smetano od vodenega dela mleka.

Biskvit:

Pečico vključimo na 180 °C. Remekine namažemo z maslom, silikonskih modelov ni potrebno namazati. Bučni pire, sol, maslo in med zmešamo, dodamo še kokosovo moko in sodo bikarbono ter zmes dobro premešamo. 

Nato pripravimo jajčni nadomestek: želatino, limonin sok in vodo damo v skodelico, dobro premešamo in pustimo, da želatina nabrekne. Nato dodamo vrelo vodo in dobro premešamo, da se želatina stopi (da ni grudic). Jajčni nadomestek dodamo masi in dobro premešamo. 

Maso zlijemo v remekine oziroma v silikonske modelčke in postavimo v pečico. Pečemo približno 45 min, oziroma dokler ni površje biskvita zlato rjave barve in kompaktno na otip. 

Biskvit pustimo v remekinu dokler se ne ohladi (najbolje kar čez noč), šele nato ga previdno zvrnemo (pazimo, da se nam biskvit ne zlomi).

Krema:

V posodo stresemo zamrznjene jagode, ki jim dodamo nekaj žlic vode in medu in na zmernem ognju kuhamo 10 - 15 minut, da se jagode dobro pokuhajo. Nato jih s paličnim mešalnikom spasiramo in jagodni pire dobro ohladimo. 

Iz hlajenega kokosovega mleka poberemo zgornjo kremasto plast, potrebujemo približno 150 ml. Kokosovo kremo stepemo, da postane konsistenca taka, kot pri smetani za stepanje. Nato vmešamo v stepeno kokosovo kremo jagodni pire in dobro premešamo. 

Biskvit prerežemo na pol, napolnimo in obmažemo s kremo ter okrasimo s svežimi jagodami. Mini pit ne prerežemo, temveč samo premažemo s kremo in okrasimo z jagodami. Do postrežbe postavimo v hladilnik.