UMETNOST POSPRAVLJANJA - METODA MARIE KONDO

  Vir fotografije

Decluttering oziroma čiščenje navlake je postalo izredno priljubljeno, tako kot je priljubljen minimalizem. Minimalizem je poenostavljen način bivanja z »manj je več«. Tako kot minimalisti tudi Marie Kondo, ki je gurujka urejanja, pospravljanja in organiziranja, pravi, da če želimo svoje stanovanje (in s tem življenje) spraviti v red, moramo začeti s čiščenjem navlake. Marie Kondo je ena izmed 100 najvplivnejših ljudi na svetu na lestvici revije Time.

Posebnost njene metode je, da se pri tem procesu ne osredotočamo na to, kaj želimo zavreči, ampak na to, kaj želimo obdržati. Obdržati pa moramo le stvari, ki nas osrečujejo (ang. Things that spark joy). Marie Kondo je avtorica knjige Umetnost pospravljanja - The Life-Changing Magic of Tidying Up: The Japanese Art of Decluttering and Organizing. Prodanih je bilo že več kot 5 milijonov izvodov. Kot že angleški naslov pove, gre za japonsko umetnost, ki jo je včasih težko razumeti in metodo vsekakor naredi nenavadno in posebno. V navedeni knjigi Marie Kondo predvsem predstavi sebe, saj knjiga vsebuje veliko zgodb iz njenega otroštva in mladosti, skozi katere razloži, kako je prišla do metode, ki jo imenuje Konmari.

Njena druga knjiga, Spark Joy: An Illustrated Master Class on the Art of Organizing and Tidying Up, ki še ni prevedena v slovenščino, pa je priročnik. Vsebuje nekaj ilustracij in natančne napotke ter korake, ki nas bodo vodili do dokončno urejenega stanovanja.

Marie Kondo jasno ločuje med pospravljanjem in čiščenjem, teh pojmov ne smemo zamenjevati ali enačiti. Navlaka se pojavi, ko ne vračamo stvari na njihovo mesto (pogosto, ker stvari sploh nimajo svojega mesta), kar rešimo s pospravljanjem. Ko bomo vsem stvarem določili mesto, bomo lahko vzdrževali red (še pred tem pa se je potrebno odločiti, katere stvari bomo sploh obdržali). Stvarem bomo mesto določili enkrat in za vselej. Čistiti pa bomo morali vedno, saj je naravno, da se umazanija pojavlja vedno znova.

Ne pospravljamo po sobah ali po predalih, ampak po kategorijah (najprej obleke nato knjige itd.), koraki pa so za vse kategorije enaki. Na kratko je težko predstaviti postopek za celo stanovanje, lažje je to storiti na primeru pisalne mize v pisarni, tako kot je na kratko prikazano tukaj:

Pospravljati je potrebno po točno določenem vrstnem redu. Začnemo z oblekami, ker je to najlažja kategorija, najtežjo (to so spominki oziroma stvari s sentimentalnim pomenom) prihranimo za konec. Za vse kategorije je postopek enak. Če ga ponazorimo na primeru oblek, je postopek tak, da vse svoje obleke zberemo na kupu, nato pa prav vsako oblačilo primemo v roke in se vprašamo, ali nas osrečuje in obdržimo samo tisto, kar nas osrečuje. Stvarem, ki jih ne bomo obdržali, se zahvalimo. 

Konmari metoda je izredno znana po načinu zlaganja oblačil. Marie Kondo namreč pravi, da je racionalneje, če čim večji del oblek zložimo, namesto da jih obesimo, saj s tem prihranimo veliko prostora. Nikoli jih ne zlagamo eno na drugo – na kup, temveč jih zložimo v predal - vertikalno (enako velja za vse stvari, npr. knjig ne naložimo na kup, temveč eno zraven druge). V knjigi Spark Joy je tudi nekaj ilustracij, kako obleke pravilno zložimo.

Marie Kondo zagotavlja, da če bomo ravnali po Konmari metodi, se ne bomo vrnili na stare tire, kar pa še ne pomeni, da ne bomo imeli nikoli razmetano (v teh primerih pa bomo lahko hitro vrnili stvari na svoje mesto). Njeno metodo lahko uporabimo tudi za čiščenje digitalne navlake (fotografij, e-mailov, telefona).

Šele ko se odločimo, katere stvari bomo obdržali (in to v vseh kategorijah), začnemo z organiziranjem. Zame je to popolna novost, saj mi je logično, da že sproti razmišljam, kam in kako bom stvari pospravila, kar pa samo oteži proces in povečuje verjetnost neuspeha.

Marie Kondo ni zagovornica minimalizma, ampak individualizma, saj goreče zagovarja, da se mora vsak posameznik odločiti katere stvari ga osrečujejo, kar za nekatere pomeni več za druge pa manj stvari. Izredni pomen daje domu kot prostoru, ki si ga moramo oblikovati po svoje in mu dati dušo. Meni se je sprva najbolj sporen del metode zdel vidik potrošništva, saj stvari, ki nam niso všeč preprosto zavržemo, vendar obstajajo še druge možnosti. Seveda stvari lahko podarimo, vendar se nekateri raje odločijo, da stvari, ki jih je možno potrošiti, porabijo do konca. To je možno pri hrani, kozmetiki, pisarniških pripomočkih itd. Če npr. ugotovimo, da imamo na zalogi pet šamponov, to še ne pomeni, da moramo štiri zavreči, saj jih lahko porabimo do konca.

Knjiga Spark Joy mi je bolj všeč kot prva knjiga, ker je bolj strukturirana. Ob branju sem imela občutek kot da me avtorica popolnoma vodi. Tudi knjiga Spark Joy vključuje nekaj zgodb njenih strank, vendar manj osebnih zgodb avtorice, saj so bile te že predstavljene v prvi knjigi in se bolj osredotoča na konkretne napotke in navodila, kar pa za prvo knjigo ne morem reči, saj je metoda predstavljena precej splošno. Opazno je tudi, da je knjiga pisana v drugih osebnih okoliščinah, saj v prvi knjigi avtorica razlaga, kako je živela doma, pri starših, v drugi knjigi pa kako je živela sama, nato z možem. Sedaj ima šestmesečno hčer, o čemer bomo verjetno lahko brali v naslednjih knjigah. Marie Kondo pravi, da njena metoda ne deluje samo na stvareh, ampak z njo lahko pospravimo tudi svoj um, kar Marie razloži v članku na tej povezavi, v katerem pove tudi, kako združuje materinstvo, delo in zakonsko življenje.