V zadnjih treh letih bloganja se je nabralo veliko objav in zdi se nam škoda, da bi objave preteklih let ostale zaprašene na virtualnih policah bloga. Zato smo se odločili, da vam bomo vsak mesec ponudili v branje objave iz preteklih let, takšne ki se najbolj priležejo aktualnemu mesecu in letnemu času. Ker je november mesec kostanja, buč, mladega vina in martinovanja, paleovembra in movembra, smo se odločili, da recikliramo objave s temi tematikami. Poklikajte!
Nutelini trufli so narejeni iz stopljene čokolade, lešnikovega namaza in smetane ter masla. So za ljubitelje čokolade in za tiste, ki jedo lešnikov namaz kar z žlico. Če poznate take ljubitelje, jim jih lahko poklonite za darilo. Povaljani so v nasekljanih lešnikih ali mandljih, lahko tudi v mandljevem krokantu. Najboljše je, če lešnike oz. mandlje predhodno olupimo in prepražimo, saj so še boljšega okusa. Jaz sem jih povaljala v domačem mandljevem krokantu, ker je mandlje lažje olupiti kot lešnike.
Potrebujemo (za približno 30 kroglic):
300 g čokolade (jaz sem uporabila mešanico čokolade s 60% kakavovim deležem in mlečno)
150 ml sladke smetane
30 g masla
200 g lešnikovega namaza
200 g mandljev ali lešnikov (lahko nadomestimo s kakavom v prahu)
Čokolado nalomimo, sladko smetano z maslom segrejemo do vretja in jo prilijemo k nalomljeni čokoladi. Pustimo nekaj minut, da se čokolada stopi, nato pa dobro premešamo in dodamo lešnikov namaz. Za še lažji postopek priprave lahko uporabimo mikrovalovno pečico, v kateri stopimo čokolado in jo zalijemo s smetano, dodamo maslo in še malo pogrejemo in premešamo, nato pa dodamo lešnikov namaz in dobro premešamo. Tekočo maso prelijemo v pekač ali drugo plitko posodo (jaz sem uporabila pekač 20 x 20 cm) in za vsaj dve uri postavimo v hladilnik, da se masa strdi. Za hitrejše ohlajanje lahko pekač postavimo v zamrzovalnik. Medtem ko se masa ohlaja, olupimo mandlje ali lešnike. Mandlje olupimo tako, da zavremo vodo in jih kuhamo eno minuto, poberemo s cedilom ali penovko in damo v hladno vodo, nato pa s prsti vsakega stisnemo. (Kako najlažje olupiti lešnike, še nisem ugotovila.) Olupljene mandlje ali lešnike razporedimo po pekaču in pečemo v pečici na 180 °C, dokler ne porjavijo. Ko začnejo rumeneti, kar je po približno 10 minutah, če smo jih dali v vročo pečico, jih moramo pozorno spremljati, saj se hitro zažgejo. Ko rahlo porjavijo, so dovolj pečeni. Ohlajene sesekljamo v multipraktiku, vendar ne preveč (naj ostane nekaj koščkov, kot je vidno na zgornji fotografiji). Pripravimo pekač in peki papir, na katerega bomo polagali kroglice. Čokoladno maso najlažje zajamemo z nožem za dekoriranje melon in vsak kupček položimo na peki papir. Če je masa pretrda, jo pustimo na sobni temperaturi, da se zmehča. Preden kroglice oblikujemo, pekač s kroglicami ohladimo v zamrzovalniku (približno 10 minut), nato jih povaljamo v sesekljanih praženih mandljih ali lešnikih (lahko tudi v kakavu v prahu). V dlani jih ni potrebno oblikovati, saj se hitro topijo, dovolj je, da jih povaljamo, saj se istočasno tudi oblikujejo. Najboljši so dobro ohlajeni, zato so idealni za jesenske in zimske dni, saj se v toplem prostoru hitreje zmehčajo.
Pred kratkim sem bil v Salonu uporabnih umetnosti na večeru poezije, kjer sta irski poet Cathal Poirteir in Slovenka Petra Kolmančič brala svoje poezije.
Še posebej mi je bila všeč
naslednja:
Dvoživljenje
Nekakšne dvoživke smo; včasih zunaj, na kopnem,
včasih potopljeni v svoja notranja močvirja.
V blatu svojih močvirj smo varni,
v njem prav lepo uspevamo.
In občutljivi smo na dotike, noli me tangere;
na besede in poglede, noli me legere, noli me videre.
Naša kri je včasih vroča, včasih ledena, včasih
vodena.
Za vekami imamo žmurke, še ene veke, da se lahko
zapremo vertikalno in horizontalno neprepustno.
Ljubimo se, ne da bi si gledali v oči, nekako
naskakujemo drug drugega od zadaj, da bi
zasegli, preoblikovali, sfantazirali svoje želje in
vizije
ter pustili, šli naprej, ker tisti, ki ga takole
naskakuješ,
Zadnje čase se zdi, da smo vsi
ljudje zaposleni s službo, študijem, problemi, računalniki, mobiteli… in
si vsak izmed nas ustvari svoje močvirje, kjer je ugodno in varno.
Pesem mi je dala misliti predvsem o tem, da si vzamem/o premalo časa zase in sem, inspiriran po njej, posnel video, ki opisuje dan, ko delaš tisto, kar te
veseli in ga preživiš nekje, kjer je lepo, brez razmišljanja o
problemih, s fokusom na sedanjost.
Sredi septembra sva bila s fantom v Atenah, kjer sva lenarila na plaži, se sprehajala po ulicah Aten, raziskovala jug Grčije, uživala v njihovi kulinariki in počasnem načinu življenja ter si tako podaljšala najino poletje. Ker sva v Grčiji prenočevala pri prijatelju, ki tam živi, se tokrat z organizacijo potovanja nisem rabila ukvarjati, saj nama je on pokazal tako najbolj turistične točke, kot tudi tiste, kjer se zadržujejo le domačini. Locirana sva bila na jugovzhodu Aten, v Vouli, ki je sicer od centra Aten oddaljena dobro uro vožnje s tramvajem, je pa zato bližje Egejskemu morju in peščenim plažam, Glyfadi z odličnimi restavracijami in bari ter znanemu Vouliagmeni jezeru. Za vse, ki želijo obisk Aten združiti s poležavanjem na plaži, je to odlična lokacija, saj se plaže nahajajo le nekaj minut hoje stran, v bližini je tramvaj, ki te popelje v center Aten, prav tako pa v tem delu skorajda ni turistov in lahko dobiš bolj pristno izkušnjo o življenju v Atenah. V tej objavi delim fotografije, ki najbolje povzamejo najin teden in nekaj zanimivih dejstev o Grčiji in Grkih.
1. Vouliagmeni jezero
2. Jug Grčije
3. Akropola
4. Plaža Vouliagmeni
Dejstva o Grčiji, ki so me najbolj presenetila:
Tolaetni papir:
Toaletnega papirja se v Grčiji ne meče v straniščno školjko, ampak v koš, ki je namenjen temu, saj Grki nimajo standardnih cevi za odtok kot drugod po Evropi, ampak so njihove odtočne cevi zelo ozke in bi se s toaletnim papirjem hitro zamašile. Prvih nekaj dni se moraš vsakič znova opomniti, da ne smeš vreči papirja v WC, potem pa se na to navadiš in ko prideš domov, prvih nekaj dni iščeš ob straniščni školjki koš za toaletni papir:).
Grki v prometu:
Pravila v prometu so v Grčiji dosti bolj ohlapna kot pri nas - omejitve hitrosti, rdeča luč na semaforju, prehodi za pešce... so bolj priporočilo kot pravilo. Kljub temu pa na cestah ni prevelikega kaosa. Zanimivost so posebni semaforji na dvopasovnicah, ki so postavljeni sto metrov pred križiščem in ki voznikom signalizirajo ali bo na semaforju luč rdeča ali ne, ko bo voznik prišel do križišča. Tako voznik ve že pred prihodom v križišče ali mora upočasniti ali ne.
Avtobusi:
Če se avtobus, na katerega želite stopiti, približuje avtobusni postaji, mu morate pomahati, sicer se ne bo ustavil in bo peljal mimo vas.
Kajenje:
Grki so strastni kadilci in kljub temu, da je znotraj barov in restavracij kajanje prepovedano, Grki kadijo tudi tam.
Kava:
Grki obožujejo kavo, pijejo jo pogosto in v velikih količinah. Zelo priljubljene so ledene kave, predvsem frape iz instant kave (Nescafe), sladkorja, hladne vode, kock ledu in mleka. Priljubljeni različici ledene kave sta tudi espresso freddo, kjer je espresso kavi dodan sladkor in led in cappuccino freddo, ki je enak kot espresso freddo, le da mu je dodano še hladno spenjeno mleko.
Siesta:
Ritem življenja v Grčiji je precej drugačen kot pri nas. Grški delovnik se začne okoli osme ali devete ure zjutraj, v času sieste (med drugo in peto uro popoldne) se Grki odpravijo domov na popoldanski počitek, potem pa se vrnejo še za kakšni dve uri nazaj v službo. Večeri so namenjeni druženju ob dobri hrani pozno v noč. Večina Grkov se zvečer odpravi ven na večerjo in sicer okoli devete ali desete ure zečer, kar je za nas zelo pozno.
NE in JA:
V grščini ne pomeni ja. Okhi pomeni ne, kar zveni podobno kot okej, tako da lahko že pri osnovnih besedah pride do nesporazumov. Znajo pa Grki dobro angleško, tako da s komunikacijo ni težav.
Če bi morala opisati okus te rolade, katere glavna sestavina je bučni pire, bi rekla, da ima okus po jeseni. Roladi da mešanica začimb iz cimeta, klinčkov in ingverja, nežen, nevsiljiv okus, bučni pire in kisla smetana, s katero je rolada nadevana, pa ji data sočnost. Je idealna sladica za jesenske piknike ob pečenem kostanju in čaju/moštu/kuhanemu vinu:).
Recept za rolado sem našla na Paleo Crumbs. Potrebujemo:
Pečico vključimo na 200 stopinj Celzija. Nizek pekač obložimo s peki papirjem in ga naoljimo s kokosovim oljem. V posodi jajcem primešamo kokosov sladkor in z električnim mešalnikom mešamo nekaj minut, da zmes naraste in se sladkor raztopi. Dodamo bučni pire in vanilijev ekstrakt in dobro premešamo. V drugi posodi zmešamo suhe sestavine, ki jih postopoma dodajamo masi z bučnim pirejem in vmes mešamo. Dodamo še jabolčni kis, premešamo, nato pa maso stresemo na pekač, jo porazdelimo po celotnem pekaču (da dobimo tanko plast) in pekač postavimo v pečico za osem minut.
Medtem si na delovni površini pripravimo kuhinjsko krpo, na katero položimo peki papir. Po osmih minutah vzamemo pekač iz pečice in biskvit takoj stresemo na pripravljen peki papir, tako da biskvit obrnemo na glavo. Odstranimo peki papir, na katerem se je biskvit pekel, potem pa biskvit skupaj z novim peki papirjem tesno zvijemo v rolado, tako da je peki papir tam, kjer bo kasneje nadev. Na kuhinjski krpi pustimo, da se biskvit ohladi, potem pa ga odvijemo, da odstranimo peki papir, biskvit premažemo s kislo smetano ali marmelado in ga ponovno zvijemo. Sama sem kislo smetano zmešala z bučno marmelado, zaradi česar je postala krema tekoča, zato mi je med zvijanjem rolade krema stekla ven in v centru rolade ni ostalo dovolj kreme. Naslednjič bom kisli smetani dodala malo želatine, počakala, da se strdi in rolado potem napolnila.
