KAKO SE PRVIČ LOTITI ŠIVANJA

Pred leti sem šla na predstavitveno delavnico šiviljskega tečaja, na katerem pa se o šivanju nismo naučili ničesar, saj je imel zgolj predavatelj šivalni stroj. Namesto tega smo na hipotetičnem primeru narisali kroj za krilo, po navodilih predavatelja. Ker se je vse slišalo zakomplicirano, na tečaj potem sploh nisem šla, tako da še vedno ne znam šivati, imam pa šivalni stroj, ki ga ne znam uporabljati. Kljub internetu, kjer je dostopnih veliko brezplačnih krojev ter navodil, kako določeno oblačilo sešiti (poglejte na Pinterest), to nič ne pomaga, če ne znamo uporabljati šivalnega stroja. Zato je današnja objava namenjena vsem nam, ki šivamo prvič. Idealno bi sicer bilo, da se za začetek udeležimo kakšnega tečaja, vendar nimamo vsi te možnosti. Občasno se organizirajo tudi brezplačne delavnice, teh se vsekakor splača udeležiti, dobro pa je, da že pred tem spoznamo svoj šivalni stroj, saj bomo tako lahko postavljali vprašanja, ki jih imamo glede našega šivalnega stroja.

Vsekakor pa se moramo najprej naučiti uporabljati stroj, šele nato bomo lahko krojili in zares kaj zašili. Potrebujemo:

- šivalni stroj s priborom (pride zraven)

- dva sukanca različnih živahnih barv (npr. rdeča in zelena)

- kos odvečnega blaga (najbolje da ni raztegljivo), npr. bombažne rjuhe

- škarje

- bucike

Na youtubu je kar nekaj dobrih videov, ki so namenjeni popolnim začetnikom. Problem je v tem, ker je ogromno različnih vrst šivalnih strojev, marsikdo od nas ima doma še jugoslovanskega, zato je težko slediti videom. 

Najprej moramo šivalni stroj vključiti v elektriko, nato pa moramo ugotoviti, kako sukanec naviti na vretence - kolešček (ang. bobbin) in kako vpeljati sukanec (ang. thread) v iglo na šivalnem stroju. Na šivalnem stroju je oboje narisano, pomagamo si lahko z navodili, če jih imamo. Če je šivalni stroj novejši, lahko poskusimo na internetu najti naš model in morda tudi kakšen posnetek.

Kako vpeljemo sukanec v iglo:

Kako vpeljemo spodnji sukanec v vretence:

Vstavljanje sukanca v čolniček:

Sedaj, ko smo pripravili sukanec, lahko začnemo šivati na koščku starega blaga, ki ga bomo imeli za vajo. Preden začnemo, pa si zapomnimo, da mora biti igla pred vstavljanjem sukanca ali blaga, preden zamenjamo vrsto šiva ali preden blago potegnemo izpod šivalnega stroja, vedno dvignjena. Dvignemo jo lahko s koleščkom na desni strani šivalnega stroja, ki ga sukamo proti sebi, dokler igla ni v dvignjenem položaju. Preden začnemo šivati, moramo tačko spustiti dol, da se bo dotikala blaga. Če na to pozabimo, bo igla sicer vbadala v blago, vendar šivala ne bo. Poskusimo z ravnim šivom: na šivalnem stroju poiščimo, kje ravni šiv nastavimo, blago vstavimo pod tačko, jo spustimo, nato pa počasi pritisnemo na pedalo. Blago držimo z levo roko, z desno ga usmerjamo, vendar pazimo, da nas tačka ne udari. Na stroju poiščimo gumb, s pomočjo katerega bomo šivali nazaj. Ko začnemo šiv, ga moramo namreč zatrditi, da se ne razpara. To naredimo na začetku in na koncu šiva, tako da najprej naredimo nekaj šivov naprej, nato nekaj šivov nazaj, nato pa šivamo naprej.

Če nam je zgoraj opisano uspelo v enem popoldnevu, potem smo se že veliko naučili in si lahko vzamemo nekaj premora, naslednjič pa lahko poskusimo z zig zag šivom. Za prvi projekt priporočamo našitje žepka iz blaga na obstoječo majico, postopek smo opisali tukaj: KLIK!

Nato se lahko lotimo šivanja vrečke iz blaga: KLIK! ali etuija za sončna očala: KLIK!.

- 

PALEO GRANOLA

Večina paleo obrokov je sestavljenih iz mesa, zelenjave in zdravih maščob, ki pa človeku včasih tudi ne sedejo. Predvsem zjutraj se mi pogosto zgodi, da mi ni do mesa ali zelenjave, zato si za te primere pripravim alternativo – paleo granolo, ki jo prelijem z mandljevim mlekom.

Paleo granola ponavadi vsebuje oreščke in semena, ki pa se jih osebam, ki imajo težave s črevesjem (t.i. sindrom razdražljivega črevesja) odsvetuje, ker tako kot žitarice lahko povzročajo vnetja v telesu in tako ovirajo zdravljenje črevesja. Ker sem tudi sama občutljiva na oreščke, si pripravim kosmiče, ki vsebujejo predvsem suho sadje, kokosov čips in kokosovo olje (recept sem našla na blogu Feasting on Joy). Če vam oreščki ne škodijo, pa lahko dodate kosmičem mandlje v lističih in kaljena semena, npr. kaljena sončnična semena. Za piko na i lahko kosmičem dodate še liofilizirano sadje, npr. jagode.

Potrebujemo:

- 2 skodelici bio bananinega čips

- 1,5 skodelice bio kokosovega čipsa

- 1,5 skodelice bio jabočnega čipsa

- 1 pest rozin

- 3 žlice kokosovega olja

- 2 žlički medu

- pol žličke vanilijevega ekstrakta / vanilije v prahu

- 3 žličke cimeta

- ščepec soli

- (poljubno) 1 skodelica mandljev v lističih

- (poljubno) 1 skodelica kaljenih sončničnih semen

- (poljubno) 1 skodelica liofiliziranih jagod

1. Pečico vključimo na 180°C. Pripravimo pekač, ki ga obložimo s peki papirjem.

2. Bananin čips s paličnim mešalnikom zdrobimo na manjše koščke in ga stresemo v posodo.

3. V posodo dodamo jabolčni čips, ki ga z rokami zdrobimo na manjše koščke. Dodamo še koksov čips, rozine in jagode (+ mandlje in sončnična semena) ter dobro premešamo.

4. V manjši posodi stopimo kokosovo olje, ki mu nato dodamo med, vanilij, cimet in sol. Dobro premešamo, nato pa zmes prelijemo po suhih sestavinah in dobro premešamo.

5. Kosmiče razporedimo po pekaču, ki ga postavimo v pečico za približno 15 minut. Vmes nekajkrat premešamo in pazimo, da kosmiči preveč ne porjavijo. Ko so kosmiči zlato rjave barve, jih vzamemo iz pečice.

6. Pustimo, da se kosmiči ohladijo in jih nato pospravimo v posodo za shranjevanje živil.

7. Postrežemo z mlekom po izbiri.

OTROCI IN IGRAČE

Izbira igrač oziroma daril, ki jih kupujemo otrokom za rojstni dan, v času veselega decembra in drugih priložnostih, je po besedah profesorice razvojne psihologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani Ljubice Marjanovič Umek, kar zahtevno in dostikrat nepremišljeno dejanje, otrokom pa igrače pomenijo veliko manj kot si predstavljamo odrasli. Poslušanje podcasta Številke, kjer je gostovala zgoraj omenjena psihologinja, je bila spodbuda za pisanje današnje objave. Poslušanje priporočam vsem staršem, bodočim staršem, strokovnim delavcem, ki se ukvarjajo z otroki in vsem, ki jih ta tematika zanima.

Ljubica Marjanovič Umek pripoveduje o pomembnosti igre v otrokovem življenju, o tem zakaj se otroci hitro naveličajo igrač, katere igrače so primerne otrokovi starosti, spregovori pa tudi o kriterijih za nakup kvalitetnih igrač, o »nasilnih igračah« in o tem, kako morajo otroci skrbeti za njih. Na koncu pripoveduje tudi o igri in igračah namenjenih odraslim.

Za darilo dvoletne punčke Sofije, sva se s punco odločila da ji namesto igrače podariva nekaj nematerialnega, nekaj v kar bova vložila lasten trud, zato sva posnela kratko risanko, pri kateri sva uporabila njene igrače. Risanko lahko vidite na spodnji povezavi. Darila - risanke je bila zelo vesela in jo pogleda vsaj enkrat na dan, tako da jo zna že skoraj na pamet. Polega njenega veselja, sva se zabavala tudi midva, saj je izdelovanje tovrstnih daril vedno kreativno, polno novih idej in smeha.

Sam sem mnenja, da bi morali pri izbiri darila vložiti več svojega časa in lastnih ustvarjalnih idej, če pa že kupujemo igrače, to storimo premišljeno in otroku privoščimo letom primerno kvalitetno igračo, ki bo spodbujala njegov razvoj in domišljijo.

MOJA PALEO IZKUŠNJA: ŠTIRI LETA KASNEJE

Slabo počutje, ki izvira iz težav z želodcem, me spremlja že skoraj deset let. Ko sem bila v srednji šoli, sem bila zaradi nenehne slabosti, ki me je spremljala skozi ves dan in vse dneve, kar naprej pri zdravniku, saj sem upala, da bodo znali najti vzrok mojim težavam. Zdravila, ki so mi jih predpisali, so delovala, ampak le za kratek čas. Na preiskavah, ki so vključevala gastroskopijo in merjenje ph želodca, so ugotovili, da imam bakterijo Helicobacter Pylori. Predpisali so mi antibiotike, ki so pomagali, vendar se je po kratkem času slabost vrnila. Moj jedilnik se je v tistem času zelo skrčil, jedla sem predvsem kruh, krompir in hrano, ki ni imela izrazitega okusa. Tekom let so se težavam s slabostjo pridružili nenehni prehladi, nepojasnjena vročina, ki je trajala kakšen mesec, nenehno kihanje in poln nos, turi in izpuščaji na obrazu. 

Štiri leta nazaj sem odkrila paleo prehrano in po mesecih stroge diete so slabosti popolnoma izginile, s tem pa tudi vse zgoraj naštete težave. Moj imunski sistem se je uspešno spopadal z vsemi sezonskimi virozami, tako da tudi takrat, ko so bili drugi bolni, nisem zbolela. 

Ker pa sem se dobro počutila, ker slabosti ni bilo več, sem lahko tudi vse jedla. Tako je sčasoma moja paleo dieta postala le še brezglutenska. Ko se človek dobro počuti, hitro pozabi, kaj vse je dobra prehrana doprinesla njegovemu življenju in misleč, da je vse to že za njim, uvaja vse več 'prepovedanih' živil v svoje obroke. Tako sem res pazila le še na to, da hrana ni vsebovala glutena. Tudi mlečne izdelke, za katere sem že pred paleo dieto vedela, da mi škodujejo, sem uvedla nazaj.

Z vsem tem pa so mnoge težave prišle nazaj – slabosti, ki so se jim pridružile bolečine v črevesju in prebavne težave, oslabljen imunski sistem, vrnili so se izpuščaji na obrazu, pojavile pa so se tudi bolečine v nogah in sklepih ter stalna napihnjenost trebuha. Predvsem zaradi težav s črevesjem, ki je center dobrega počutja, sem se lani tak čas odločila, da preizkusim avtoimunski paleo protokol – prehranjevanje, ki izloči vso hrano, ki lahko povzroča stres telesu in uvede tisto hrano, ki telesu pomaga, da hitreje pozdravi vnetja v telesu. Po enomesečni strogi dieti so bolečine v črevesju izginile in življenje je bilo spet lažje. Ker pa je avtoimunski paleo protokol še bolj strikten kot paleo prehranjevanje (poleg glutena, mlečnih izdelkov, krompirja, riža in sladkorja, se na začetku iz prehrane izloči tudi razhudnike (paradižnik, paprika, jajčevci itd.), jajca, oreščke, semena in alkohol – sčasoma se jih lahko v omejenih količinah spet uvede v dieto), je potrebnega še več planiranja in volje, da se diete res držiš. Pred poletjem (potem, ko sem pogledala dokumentarec That sugar film) sem se odločila, da bom popolnoma prenehala z uživanjem sladkorja (tudi količino zaužitega sadja sem omejila), prav tako pa sem pazila, da nisem uživala hrane, ki zvišuje raven sladkorja v krvi in povzroča željo po sladkem (npr. krompir). Po nekaj tednih je bilo res čutiti razliko – bolje sem spala, odlično sem se počutila, manjkrat sem bila lačna, sadje me je nasitilo (in ne ravno obratno - naredilo še bolj lačno) itd. 

Pri tovrstnem prehranjevanju je potrebno imeti močno voljo (predvsem potem, ko začetna navdušenost mine) in se stalno opominjati, da takšna prehrana blagodejno vpliva na tvoje telo. Prav tako pa si je potrebno vzeti čas za pripravo hrane. Sama se vsega tega zavedam, ampak vedno se zgodi, da se sčasoma več ne držim diete - najprej začnem v prehrano uvajati živila, ki so na pol dovoljena, potem pa počasi začnem uživati tudi tisto hrano, ki vem, da je ne bi smela. Toliko časa, dokler se spet ne počutim dovolj slabo, da začnem ponovno razmišljati o tem, kaj bom vnesla v svoje telo. 

Ker spet začenjam s paleo prehranjevanjem, sem se odločila, da obudim rubriko Moja paleo izkušnja, kjer sem pred štirimi leti delila moje začetniške izkušnje o prehranjevanju brez žitaric, mlečnih izdelkov in sladkorja. V teh letih sem se veliko naučila in o vsem tem bom pisala v naslednjih tednih - predvsem o tem, kako hitro in enostavno z vsemi omejitvami pripraviti okusno hrano in kako s prehrano pomagati telesu, da se uspešno spopada z vsemi težavami (skupaj z jedilniki in recepti za jedi, ki jih še ni na blogu). Tudi zato, ker bom tako bolj motivirana, da se bom držala poti, ki sem si jo začrtala.

P.s.: Seznam vseh paleo receptov in objav na temo paleo prehranjevanja lahko najdete na: KLIK!