Ta objava je namenjena predvsem tistim, ki se odpravljate na Sicilijo in iščete predloge za enotedenski roadtrip po Siciliji. Sama sem porabila ogromno časa, da sem splanirala, kaj si bova ogledala in česa ne (ta del je najtežji, saj je na Siciliji toliko zanimivih krajev in mest, da se je težko čemu odpovedati:)) ter kje bova prenočila (pri iskanju prenočišč je bila na prvem mestu lokacija, sledila sta ji cena in ocena prenočišča). Ker mi je organizacija vzela veliko časa, z vami delim, kako sva preživljala dneve, kje sva prenočevala, kaj in kje se dobro jé (hmm, jedla sva res dobro:)) in še kaj, da morda komu prihranim kakšno uro časa pri organizaciji.
Prevoz
Eden od razlogov, zakaj sva se odločila za Sicilijo so bile ugodne letalske karte. Letela sva z Easyjetom iz beneškega letališča Marco Polo do letališča v Cataniji. Zaradi zgodnje ure leta na Sicilijo in pozne ure leta iz Sicilije sva se odločila, da greva do letališča kar z avtom. Tako kot lansko leto, ko sva letela v Berlin, sva tudi letos parkirala na parkirišču HelloPark ob letališču. Zanimivost: v roku enega leta se je cena enotedenskega parkiranja skoraj podvojila (lansko leto je bila cena 28 eur, letos pa 50 eur).
Ob nakupu letalske karte sva rezervirala tudi avto in sicer pri ponudniku Europcar. Glede na to, da so cene enotedenskega najema v primeru, da letiš z Easyjetom, precej ugodnejše, kot če posebej rezerviraš avto, se to možnost splača izkoristiti. Midva sva rezervirala Fiat 500 za 88 eur (za cel teden), kar je res ugodna cena. Edina težava je bila, da nama, ko sva prišla po avto, avta niso dali, saj nisva imela kreditne kartice (kartice z odloženim plačilom), ampak le kup debetnih:/. Kljub temu, da sem kar nekaj časa posvetila iskanju ugodnega avta, sem na to, da rabiš ob prevzemu kreditno kartico, popolnoma pozabila (misleč, da je bistveno to, da imaš dovolj denarja na kartici). Tako sva si na letališču avto sposodila pri edini poslovalnici, ki je sprejemala tudi debetne kartice in namesto Fiata 500 za 88 eur dobila Opel Astro za 385 eur. Nauk zgodbe je precej očiten: za izposojo avta potrebujete kreditno kartico:).
Ko začneš planirati enotedenski roadtrip po Siciliji, ugotoviš, da imaš premalo časa (oziroma da je Sicilija preveč zanimiva:)), da bi si v enem tednu uspel ogledati vse največje znamenitosti. Tako se moraš odločiti, kaj si boš ogledal in kaj boš prihranil za naslednji obisk Sicilije:). Glede na to, da sva bila na Siciliji sredi septembra, sva želela izkoristiti podaljšano poletje za uživanje v morju, hkrati pa si ogledati tudi sicilijanska mesta, pri čemer sva želela začutiti raznolikost mest in vplive različnih civilizacij in kultur na Sicilijo. Peter je imel željo, da se povzpneva na Etno, jaz pa da se ustaviva v Caffe Sicilia v Notu, kavarni in slaščičarni iz Netflixove serije Chef's table. Glede na to, da sva letela v Catanio, sva se odločila, da v enem tednu obiščeva vzhodno polovico otoka. Ker sva (skoraj) vsak dan prenočila na drugi lokaciji, sva morala že pred odhodom imeti precej razdelan plan, kaj bova počela in kaj si bova ogledala.
Najina pot se je tako pričela v kaotični Catanii, kjer sva preživela prvo noč. Postanek v Catanii sva izkoristila za sprehajanje po mestu in uživanje v sicilijanski hrani. Naslednji dan naju je čakal obisk mogočne Etne, kjer sva se povzpela do vrha, nato pa sva se popoldne odpravila proti obmorskemu Mazzaru, ki se nahaja ob vznožju Taormine, kjer sva prenočila. Tretji dan sva dopoldne preživela na plaži ob znameniti Isola Belli, se nato z gondolo povzpela do Taormine, popoldne pa nadaljevala pot proti Milazzu, vmes pa sva se ustavila še v soteski Alcantara in v botrovi Savoci. Četrti dan je bil bolj umirjen, saj sva se odpravila na dnevni izlet z ladjico, kjer sva obiskala otoka Lipari in Vulcano, zvečer pa preživela v Milazzu, kjer sva še drugi dan prenočila. Naslednji dan sva velik del dneva preživela v avtu - iz Milazza sva namreč pot nadaljevala proti ribiškemu Cefaluju, kjer sva se sprehodila po mestu, se povzpela na hrib La Rocca, ki nudi lep razgled na mesto in okoliške kraje, zaplavala v morju, nato pa naju je pot po ozkih in strmih cestah vodila do Enne, kjer sva se ustavila ravno v času sončnega zahoda, da sva občudovala panoramski razgled na celinsko Sicilijo. Končna postojanka petega dneva je bila Ragusa Ibla na jugu Sicilije, ki je najbolj čudovita ravno ponoči, tako da sva se zvečer odpravila še na sprehod po mestu. Jutro sva tako skorajda prespala, se še enkrat sprehodila po mestu, nato pa nadaljevala pot proti Modici, ki je najbolj znana po (odlični) čokoladi, se ustavila v Marini di Modica za hitro osvežitev v morju in dan zaključila v Notu. Naslednje dopoldne je bilo rezervirano za obisk (natrpane) kavarne in slaščičarne Caffe Sicilia, kjer sva si privoščila odlično granito (in tortico in cannole:)), nato pa zapustila Noto. Na poti sva se ustavila še na plaži Fontane Bianche, nato pa se začela pomikati proti zgodovinski Siracusi, ki je bila najina zadnja postojanka pred odhodom domov. Popoldne in večer sva izkoristila za sprehod po otoku Ortigia, zadnji dan pa sva dopoldne preživela v arheološkem parku Neapolis, se popoldne odpravila proti Catanii, vrnila avtomobil in odletela proti domu.
Največ časa pri planiranju mi je zagotovo vzelo iskanje prenočišč. Želela sem namreč, da je lokacija stanovanja čim boljša, da je samo stanovanje v dobrem stanju, hkrati pa ni predrago. Kar se izkaže za ne tako enostavno nalogo in ure in ure preživete na Bookingu:). Cene prenočišč na (severo)vzhodu Sicilije so kar visoke, od 70 EUR dalje, medtem ko so cene prenočišč na jugu dosti nižje in za 50 EUR dobiš že odlična stanovanja. Na Siciliji je sicer zelo priljubljen agroturizem, za kar se zaradi ponavadi bolj odročnih lokacij nisva odločila, če pa vas mika prenočevanje nekje na podeželju, stran od mest in hrupa, pa imate na voljo ogromno možnosti. Spodaj (pri opisu najinih dnevnih itinerarjev), se nahajajo tudi informacije o tem, kje sva prenočevala.
Sicilija ima božansko hrano. O njihovi hrani bi lahko govorila v nedogled:). Ne le to, ima tudi dobro brezglutensko ponudbo, nad čemer sem bila, glede na to, da so Italijani narod testenin, kruha in ostalih pšeničnih dobrot, pozitivno presenečena. Tako sem vedno našla nekaj zase, prav tako pa nisem bila prikrajšana za tiste specialitete, ki vsebujejo gluten. Če torej želite Sicilijo začutiti tudi s svojimi brbončicami, si privoščite:
Spodaj (pri opisu najinih dnevnih itinerarjev) lahko najdete nekaj najinih predlogov, kje se dobro (in brezglutensko) jé.
1. dan: Catania
Prvi dan sva preživela v Catanii. Planirala sva, da se bova zjutraj udeležila Free Toura, vendar nama ga zaradi zapleta z avtom ni uspelo ujeti. Prvi dan se ni začel najbolje, saj sva imela nekaj nesreče tudi s stanovanjem. Ključe od stanovanja naj bi namreč dobila v nabiralniku poleg vhoda v stanovanje (kodo so nama pred tem sporočili), ko pa sva odprla nabiralnik, ključa ni bilo:). Lastnik stanovanja naju je namreč pričakal v stanovanju, midva pa tega nisva vedela, saj nama tega prej ni sporočil. Tako sva se dobre pol ure vozila po mestu, ker nisva vedela, kaj naj:). Sva si pa tako iz avta ogledala kar nekaj znamenitosti Catanie. Ko sva končno našla parkirno mesto (parkiranje v Catanii zna biti kar izziv), naju je kontaktiral lastnik, tako da sva se končno le lahko odpravila v stanovanje. Stanovanje nama je bilo zelo všeč, saj se nahaja na super lokaciji, blizu največjih znamenitosti, prav tako pa je bilo urejeno in udobno. Popoldne sva raziskovala okolico, si ogledala največje znamenitosti (Via Etnea, Piazza dell’Universita, Piazza Del Duomo, Porta Garibaldi, Teatro Romano, Villa Bellini...), pojedla prvi arancini (in to brezglutenski) in prvi gelato oziroma sorbet. Ko sva se zvečer vrnila do stanovanja, pa sva odkrila še odlično restavracijo na prostem, ki je, ko sva odhajala na raziskovanje mesta, še ni bilo:).
Catania nama bo najbolj ostala v spominu po kaotičnem prometu, velikih trgih, dobri hrani in kazni za parkiranje, ki sva jo prejela naslednje jutro za dobro jutro:).
Prenočišče: La Discesa di San Camillo, 77 EUR/noč za dve osebi
Namig za parking: Piazza paolo borsellino
Namig za sladoled: Gelateria Zio Pietro dal 1964
Namig za večerjo: Al Vicolo Pizza & Vino
Namig za plažo: Aci Trezza
2. dan: Etna, Mazzaro
Drugi dan je bil rezerviran za Etno. Odločila sva se, da se povzpneva prav do vrha, da si ogledava aktivne kraterje Etne, kar je bila definitivno najbolj zahtevna, nenavadna in zanimiva izkušnja najinega roadtripa. Že pred odhodom na Sicilijo sem rezervirala Etna Summit Craters Excursion pri Volcano Sicily Experiance (kontaktirala sem jih preko mejla in bili so zelo odzivni). Zjutraj sva sicer imela manjšo paniko, saj sva jih klicala, če bo vzpon na Etno izveden (ker je vremenska napoved obetala dež) in so nama rekli, da vzpon na Etno tisti dan ni možen. Ko sva že celoten dan obrnila na glavo, sva jih poklicala še enkrat, saj sva ugotovila, da jim prvič nisva omenila, da imava rezervacijo. Tokrat sva dobila pritrdilen odgovor, tako da sva morala potem zelo pohiteti, saj je iz Catanie do parkirišča ob vznožju gondole na Etni (na 2000 m nadmorske višine) dobra uro vožnje (uspelo nama je priti do minute točno:)). Takoj, ko sva stopila iz avta, sva vedela, da ne bi škodilo, če bi s sabo vzela še kakšno toplo oblačilo več (vetrovko, rokavice, kapo), saj je že na parkirišču močno pihalo. Po registraciji sva od vodiča dobila pohodne čevlje (niso bili ne vem kaj:)), palice in čelado in se ob 10. uri zjutraj, skupaj še z osmimi pohodniki, odpravili na gondolo. Plan vzpona je bil sledeč: z gondolo (ki stane 30 EUR na osebo) se povzpeti na 2500 m nadmorske višine, nato nadaljevati z avtobusom (20 EUR na osebo) do višine 2900 m, potem pa še 400 m peš do kraterjev. Meni se plan vzpona ni zdel tako zelo zahteven, poleg tega pa na spletni strani piše, da je pohod primeren za vse s srednjo fizično pripravljenostjo. Vendar pa je tisti dan močno pihalo, tako da gondola ni vozila (že do 2500 m smo se peljali z avtobusi), naš vodič Massimo pa nam je povedal, da morda do vrha ne bomo prišli in da se bomo v primeru, da bo veter premočen, obrnili in šli v dolino (zaradi nevarnosti padanja kamenja). Skratka, tistih 400 m vzpona bi bilo verjetno napornih v vsakem primeru, ko pa še močno piha, je oblačno in hladno, pa je vzpon precej težji. Ampak nam je uspelo priti do vrha (meni s pomočjo Petra:)), kjer je bil pogled res osupljiv - na vrhu je sijalo sonce, iz kraterja se je vil gost dim (tako da v krater sploh videli nismo), pod sabo pa smo videli Sicilijo. Na vrhu (na višini 3300 m) se nismo dolgo zadržali. Pot navzdol je bila veliko lažja in zabavnejša, saj smo se navzdol "drsali" po melišču. Sledilo je kosilo (sendviči:)) v enem izmed neaktivnih kraterjev, nato pa spust do mesta izbruhov vulkana leta 2001 (na okoli 2900 m), ob toku lave do predora, ki ga je izdolbla vroča lava, nato pa ob več postankih v dolini Bove prišli do gondole, ki nas je popeljala v dolino, kamor smo prišli okoli pol šestih. Čakala naju je še enourna vožnja do butičnega hotela Taormina Garden Hotel v Mazzaru. Hotel je bil super, majhen, prijeten, s svojim parkiriščem, prijaznim osebjem, tri minute oddaljen od plaže (sem bi se zagotovo še kdaj vrnila). Tako sva za sončni zahod že plavala v morju, kar nama je po sedmih ure hoje še kako prijalo. Zvečer sva šla še na večerjo v eno od restavracij ob obali (edini obrok, ki me ni navdušil). Malo nama je žal, da na večerjo nisva šla z gondolo v Taormino, kjer je veliko restavracij, poleg tega pa naj bi bila Taormina ponoči še lepša kot podnevi.
Prenočišče: Taormina Garden Hotel, 84 EUR/noč za dve osebi
3. dan: Isola Bella, Taormina, Gole dell' Alcantara, Savoca, Milazzo
Tretji dan je bil eden mojih najljubših dni na Siciliji, predvsem zaradi pestrosti dneva. Dan sva začela na plaži, saj se v Mazzaru nahaja plaža Isola Bella, ki z otočkom, ki se nahaja ob plaži, velja za eno najbolj očarljivih plaž v tem delu Sicilije. Ker je bila plaža od najinega hotela oddaljena le 15 minut hoje, sva se tja odpravila zjutraj, preden sva se odjavila iz hotela. Tam sva pojedla zajtrk, ki sva ga kupila na poti do plaže, se sprehodila do otočka in zaplavala v morju. Po odjavi iz hotela sva avto pustila na parkirišču ob gondoli v Mazzaru (cena parkiranja je znašala 10 EUR za štiri ure, kar je precej ceneje kot cena parkiranja v Taormini, ki znaša 16 EUR na uro) in se z gondolo (cena povratne vstopnice je bila 6 EUR na osebo) povzpela do Taormine, ki leži na 250 m nadmorske višine. Midva sva se sprehodila po osrednji ulici Corso Umberto do mestnih vrat ter po parku Duca di Cesaro. Ogledala sva si grško rimski amfiteater, ki se ga, če ne drugega zaradi čudovitega razgleda, res splača obiskati (vstopnina je 10 EUR na osebo). Po kosilu sva se z gondolo vrnila nazaj v dolino in nadaljevala pot proti soteski Alcantara, ki je od Mazzara oddaljena dobre pol ure vožnje. Avto sva parkirala na brezplačnem parkirišču botaničnega in geološkega parka in se odpravila proti parku. Ko je Peter po spletu raziskoval, ali je parkirišče res brezplačno (malo sva bila paranoična:)), je naletel na podatek, da do soteske vodita dva vhoda - preko botaničnega parka, kjer je cena vstopa 8 EUR in preko javnega vhoda, kjer je cena vstopa 1,5 EUR. Javni vhod se nahaja približno 150 m naprej od parkirišča, tako da se le sprehodite do njega (greste nazaj na cesto, zavijete levo v hrib), plačate vstopnino in se po stopnicah spustite do soteske. Meni je bila soteska zelo všeč - ko vstopiš v sotesko, vidiš le še visoke, ravne črne stene lave, skozi katero si je reka skozi tisočletja utrla pot, pod sabo pa čisto (in hladno) vodo. V Alcantari sva se tako ohladila, nato pa nadaljevala pot proti Savoci, romantični vasici, kjer so snemali kultnega Botra. V Savoco sva (ker sva se nekajkrat izgubila:)) prispela ravno po sončnem zahodu in se napotila do znanega bara Bar Vitelli, ki je še vedno takšen, kot je bil v Botru. Ker pa je bil bar ravno poln poročnih svatov ene izmed porok, ki so se tisti dan odvijale v vasici (naštela sva vsaj tri), naju v bar niso spustili (in to je bil glavni razlog, zakaj sva prišla v Savoco:)). Sva se pa potem sprehodila po vasici, ki je res lepa (nič čudnega, da je tako priljubljena poročna destinacija). Ko sva prišla nazaj do bara, pa poročnih svatov ni bilo več in tako sva si lahko ogledala tudi bar. Čakala naju je še dobra ura vožnje do Milazza, kjer sva prenočila. Rezervirano sva imela sobo v B&B L'Alberghetto, kjer pa nisva prenočila. Ko sva prišla do B&B-ja, nama je namreč lastnik s simpatičnim italijanskim naglasom rekel: "There was a problem with your room, you will be staying at my friends' place". Tako sva pristala v stanovanju z ogromno kuhinjo in teraso, tik ob katedrali. Z lastnico (ki ne govori angleško) sva se dogovorila, da tam prenočiva dve noči (za naslednji dan namreč nisva imela rezerviranega prenočišča, ker se doma nisva mogla odločiti, po kateri strani otoka bova potovala na jug).
Prenočišče: B&B Al Duomo Milazzo, 70 EUR/noč za dve osebi
Namig za parking: postajališče za gondolo, Mazzaro
Namig za sladoled: Gelatomania, Taormina (odlična kavna granita)
Namig za (brezglutensko) kosilo: La Cucina Di Riccobono, Taormina (cenovno ugodno in okusno, večino jedi pripravijo v brezglutenski obliki; midva sva se odločila za testenine)
4. dan: Eolski otoki (Lipari in Vulcano), Milazzo
Četrti dan je bil v primerjavi z ostalimi dnevi bolj ležeren, saj sva se odločila za ogled Eolskih otokov Lipari in Vulcano s turistično ladjo (pri prevozniku Tarnav, ki jo je svetoval nesojeni gostitelj:). Cena je bila 84 EUR za dve osebi, če bi vozovnici kupila na spletu, bi dobila še 20 odstoten popust). Po dobri uri in pol vožnje smo prispeli na otok Lipari, ki je največji izmed sedmih Eolskih otokov. V mestu Lipari smo imeli dvo in pol urni postanek za raziskovanje mesteca. Midva sva se povzpela do obzidja na vrhu mesta (Citadel), kjer je mogoče videti vplive različnih civilizacij - od izkopanin iz časa antičnih Grkov in Rimljanov, do španskih utrdb, zgrajenih za zaščito mesta pred piratskimi napadi, več (zapuščenih) cerkva, nekdanjo škofovsko palačo (ki je sedaj del muzeja) ter katedralo, iz obzidja pa je lep razgled na pristanišče in na mesto. Nato sva se odpravila nazaj na glavno ulico, se ustavila za hitro kosilo in odšla nazaj do pristanišča. Z ladjo smo po približno desetih minutah vožnje prispeli do naše druge (in zadnje) postojanke dneva - do otoka Vulcano, kjer smo imeli triurni postanek. Takoj ko stopiš v pristanišče, te zajame vonj po gnilih jajcih, po katerem je ta vulkanski otok najbolj znan. Vonj je posledica žvepla, ki se vali iz skal (iz fumarol). Turisti se ponavadi odpravijo ali do kraterja, iz katerega se vije rumeno bel dim in od koder je lep razgled v dolino, ali pa do kopališča z žvepleno blatno kopeljo tik za pristaniščem, ki naj bi imela zdravilne učinke. Midva sva se odločila, da greva na plažo. Že sva se hotela namestiti na plaži tik za blatno kopeljo, pa naju je vonj preveč motil, zato sva šla raziskovat dalje. Po nekaj minutah hoje sva prišla do čudovite plaže s črno mivko Spiaggia Sabbie Nere (na drugi strani otoka), kjer (in to je bilo najpomembnejše) ni smrdelo po gnilih jajcih. Tako sva popoldne preživela na plaži, kar je bilo res prijetno. Sledila je enourna vožnja nazaj v Milazzo, kamor smo prispeli okoli pol šeste ure popoldne. Zvečer sva se odpravila na sprehod po mestu, na sladoled in večerjo (glej namige spodaj).
Namig za parking: Via Umberto I, Milazzo (v času najinega obiska Milazza je bilo parkiranje na ulici brezplačno)
Namig za sladoled: Siké gelato, Milazzo (veliko opcij - brez glutena / brez laktoze / brez sladkorja, brezglutenski kornet ...)
Namig za večerjo: La Chinta, Milazzo (imajo res odlične brezglutenske pice)
5. dan: Cefalu, Enna, Ragusa Ibla
Peti dan je bil dan za selitev na jugovzhod Sicilije. Ko sva doma planirala pot, sva imela dve možnosti - da greva do Raguse Ible, kjer sva peti dan prenočila, po celini ali pa nazaj po poti, po kateri sva prišla. Slednja pot je bila krajša in manj naporna, je pa bila tudi manj zanimiva, saj sva se v mestih, ki sva jih želela obiskati, že ustavila na poti v Milazzo. Celinska pot naju je bolj mikala, predvsem zato, ker sva se želela ustaviti v Cefaluju, Enni in Caltagironu, vendar sva se odločila, da odločitev sprejmeva, ko bova že na Siciliji, ko bova videla, kaj nama bolj ustreza. Ker Petru daljša vožnja ni bila problem, sva se odločila, da greva iz Milazza v Cefalu, se tam ustaviva za sprehod po mestu, kavico in kopanje, in potem iz Cefaluja nadaljujeva proti Ragusi. Cefalu, ki se nahaja 70 km stran od Palerma, je eden izmed najbolj obiskanih mest na Siciliji. Morda zaradi bližine Palerma, ali pa zaradi posebnega čara, ki ga ima to ribiško mestece. Poseben čar mestu namreč dajejo peščena plaža v centru mesta s pogledom na slikovite hiške na rtu, hrib La Rocca, ki se vzpenja ned mestom z ostanki gradu, čudovita normanska katedrala... Midva sva planirala le hiter postanek v Cefaluju, ko pa sva bila tam, sva se (malo nespametno:)) odločila, da se povzpneva na La Rocco - v sandalih in v največjem soncu:). Do vrha La Rocce, kjer so ruševine normanskega gradu, sva potrebovala dobre pol ure hoje. Na vrhu (in na poti) te pričaka lep panoramski razgled na Cefalu in okolico. V jasnem vremenu naj bi se videlo tudi Eolske otoke. Na poti nazaj sva zavila še do templja boginji Diani, Tempio di Diana, ki naj bi bil zgrajen med 9. in 4. stoletjem pred našim štetjem in je še vedno dobro ohranjen. Ker se nama je že mudilo naprej, sva se na hitro sprehodila še do mogočne katedrale, ki so jo zgradili Normani v 12. stoletju in do srednjeveške pralnice Lavatoio Medievale ter nadaljevala sprehod po ulicah do plaže, kjer sva zaplavala v morju, nato pa se odpravila nazaj v avto, saj naju je čakala še kar dolga pot do končnega cilja. Prva ura vožnje je bila - razgibana. Vozila sva se namreč po ozkih lokalnih cestah, ki so precej dotrajane, stran od civilizacije (na poti sva šla mimo enega mesta, avtov skorajda nisva srečala) in naredila kar nekaj višinske razlike, saj je tudi pokrajina zelo razgibana. Mi je bila pa pot lepa, saj imaš pogled na okoliške hribe in doline, na notranjost Sicilije. Nato sva se priključila na hitro cesto v dolini, ki je prav tako sredi ničesar - vse kar vidiš, so travniki in polja. Če boste torej potovali od severa proti jugu po celini, vam svetujem, da si avto napolnite z gorivom, saj bencinske črpalke dolgo ne boste srečali:). Po dobrih dveh urah vožnje sva prispela do Enne, najvišje deželne prestolnice v Italiji (na višini 931 m), ki ji pravijo tudi "belvedere di Sicilia" (lep razgled). Sprehodila sva se po mestu do gradu, šla na razgledni stolp, kjer je razgled res fantastičen (brezplačen vstop), se ustavila še za pijačo in (brezglutenski) prigrizek oziroma sladico v Baru dell Angolo in se že v mraku odpravila na pot. V načrtu je bil še ogled mesta Caltagirone, vendar sva ga zaradi pozne ure morala preskočiti. Na poti se nahaja tudi Villa Romana del Casale, vila iz časa Rimljanov z odlično ohranjenimi mozaiki, ki bi si jo, če bi imela več časa, ravno tako ogledala. V Raguso oz. Ragusa Iblo, stari (spodnji) del mesta, sva prispela okoli 10. ure zvečer. Ker mesto zvečer zgleda res magično (predvsem, če ga gledaš iz Raguse) sva odšla še na nočni sprehod, ki je vključeval predvsem veliko stopnic:). Tako sva si zvečer ogledala že vse večje znamenitosti - baročno katedralo, ki se je nahajala tik nad najinim apartmajem (res lep, pravkar obnovljen, na odlični lokaciji, po ugodni ceni, s prijetnim gostiteljem), park Giardino Ibleo, trg Piazza della Repubblica ter po stopnicah navzgor do cerkve Chiesa di Santa Lucia, kjer je najlepši razgled na Raguso Ibla. Presenetilo me je, ker je bilo mesto zelo mirno in prazno, turistov pa skorajda ni bilo. Naju je mesto zelo navdušilo, verjetno najbolj od vseh mest na Siciliji.
Prenočišče: Specula Domus - Ibla, 49 EUR/noč za dve osebi
Namig za parking: Villino Arezzo, Ragusa Ibla
Namig za sladoled: Gelati DiVini, Ragusa Ibla
6. dan: Ragusa Ibla, Modica, Marina di Modica, Noto
Po prespanem jutru sva dopoldne preživela v Ragusi Ibli, nato pa sva se odpravila proti Modici, eni izmed štirih baročnih mest Val di Nota, ki je znana predvsem po čokoladi. Ko sva prispela, je ravno začelo deževati, zato sva se z avtom odpravila na hitro kosilo v trgovino z brezglutensko hrano Bye Spike. Nato sva napotila v center Modice, kjer sva se sprehodila po mestu in se ustavila v čokoladnici Antica Dolceria Bonajuto, najstarejši čokoladnici v Modici. Čokolada iz Modice je res nekaj posebnega, saj vsebuje le dve do tri sestavine - kakavovo maso, trsni sladkor in začimbe (vaniljo, cimet, pomarančo, sol, ingver itd.). Narejena je po starodavnem receptu, po katerem je kakavova masa s sladkorjem segreta pri nizki temperaturi, zaradi česar se sladkor ne stopi in tako ima čokolada prepoznavno zrnasto strukturo. V čokoladnici je mogoče poskusiti različne okuse čokolade, čokoladni liker, naročiti vročo čokolado in seveda čokolado, čokoladno pivo, liker itd. tudi kupiti. Modica je sicer zanimiva, saj ni kot ostala mesta, ki imajo glavni trg s katedralo, da takoj veš, kdaj si prispel v središče mesta, ampak so cerkve in palače razpotegnjene po celotnem hribu. Tako je več priložnosti za raziskovanje ulic, stavb in mesta. Po obisku Modice sva se zapeljala do morja in sicer do peščene plaže Marina di Modica (brezplačno parkirišče ob plaži), ki je dobrih 20 minut oddaljena od Modice, po osvežitvi v morju pa sva nadaljevala pot proti Notu, največjemu, najbolj mogočnemu in najbolj turističnemu mestu Val di Nota. Tokrat sva bila nastanjena v hostlu. Imela sva svojo spalnico in kopalnico, ki pa je bila v drugem nadstropju, kar ni bilo najbolj priročno. Je pa imel hostel lep razgled, super lokacijo, prijazno gostiteljico in dober (brezglutenski) zajtrk. Gostiteljica nama je ob prihodu svetovala, kaj si splača ogledati in kam iti na tradicionalno sicilijansko večerjo. Tako sva se zvečer odpravila na sprehod po glavni ulici Corso Vittorio Emanuele ter na večerjo v Tratorio Ducezio, lokalno gostilno z lokalno hrano in lokalnimi gosti. Naročila sva "le" dve predjedi, mesno-sirni narezek in malanzane alla parmigana, da bova imela prostor še za sladico v Caffe Sicilii. Ker so bile porcije res velike, hrana pa dobra, sva morala obisk Caffe Sicilie preložiti na naslednje jutro:).
Prenočišče: Ostello della Gioventu - Il Castello, 50 EUR/noč za dve osebi
Namig za parking: Via Sergio Salicano 1 (parkiranje na ulici je bilo v času najinega bivanja brezplačno)
Namig za sladoled, gelato, sorbet, tortice itd.: Caffe Sicilia
Namig za večerjo: Trattoria Ducezio
Namig za čokoladnico v Modici: Antica Dolceria Bonajuto (imajo tudi spletno trgovino)
7. dan: Noto, Fontane Bianche, Sirakuze
Prenočišče: Casa Corso Umberto I, 59 EUR/noč za dve osebi
Namig za parking: ulica Corso Umberto I (parkiranje je bilo v času najinega obiska brezplačno)
Namig za sladoled ali kakšno drugo (brezglutensko) sladico: Gran Caffè del Duomo (kavarna z najlepšim razgledom; imajo tudi brezglutensko hrano)
Namig za (brezglutensko) večerjo: L'Osteria da Seby (odlična hrana)
8. dan: Sirakuze, Catania
Ob nakupu letalske karte sva rezervirala tudi avto in sicer pri ponudniku Europcar. Glede na to, da so cene enotedenskega najema v primeru, da letiš z Easyjetom, precej ugodnejše, kot če posebej rezerviraš avto, se to možnost splača izkoristiti. Midva sva rezervirala Fiat 500 za 88 eur (za cel teden), kar je res ugodna cena. Edina težava je bila, da nama, ko sva prišla po avto, avta niso dali, saj nisva imela kreditne kartice (kartice z odloženim plačilom), ampak le kup debetnih:/. Kljub temu, da sem kar nekaj časa posvetila iskanju ugodnega avta, sem na to, da rabiš ob prevzemu kreditno kartico, popolnoma pozabila (misleč, da je bistveno to, da imaš dovolj denarja na kartici). Tako sva si na letališču avto sposodila pri edini poslovalnici, ki je sprejemala tudi debetne kartice in namesto Fiata 500 za 88 eur dobila Opel Astro za 385 eur. Nauk zgodbe je precej očiten: za izposojo avta potrebujete kreditno kartico:).
Plan poti
Najina pot se je tako pričela v kaotični Catanii, kjer sva preživela prvo noč. Postanek v Catanii sva izkoristila za sprehajanje po mestu in uživanje v sicilijanski hrani. Naslednji dan naju je čakal obisk mogočne Etne, kjer sva se povzpela do vrha, nato pa sva se popoldne odpravila proti obmorskemu Mazzaru, ki se nahaja ob vznožju Taormine, kjer sva prenočila. Tretji dan sva dopoldne preživela na plaži ob znameniti Isola Belli, se nato z gondolo povzpela do Taormine, popoldne pa nadaljevala pot proti Milazzu, vmes pa sva se ustavila še v soteski Alcantara in v botrovi Savoci. Četrti dan je bil bolj umirjen, saj sva se odpravila na dnevni izlet z ladjico, kjer sva obiskala otoka Lipari in Vulcano, zvečer pa preživela v Milazzu, kjer sva še drugi dan prenočila. Naslednji dan sva velik del dneva preživela v avtu - iz Milazza sva namreč pot nadaljevala proti ribiškemu Cefaluju, kjer sva se sprehodila po mestu, se povzpela na hrib La Rocca, ki nudi lep razgled na mesto in okoliške kraje, zaplavala v morju, nato pa naju je pot po ozkih in strmih cestah vodila do Enne, kjer sva se ustavila ravno v času sončnega zahoda, da sva občudovala panoramski razgled na celinsko Sicilijo. Končna postojanka petega dneva je bila Ragusa Ibla na jugu Sicilije, ki je najbolj čudovita ravno ponoči, tako da sva se zvečer odpravila še na sprehod po mestu. Jutro sva tako skorajda prespala, se še enkrat sprehodila po mestu, nato pa nadaljevala pot proti Modici, ki je najbolj znana po (odlični) čokoladi, se ustavila v Marini di Modica za hitro osvežitev v morju in dan zaključila v Notu. Naslednje dopoldne je bilo rezervirano za obisk (natrpane) kavarne in slaščičarne Caffe Sicilia, kjer sva si privoščila odlično granito (in tortico in cannole:)), nato pa zapustila Noto. Na poti sva se ustavila še na plaži Fontane Bianche, nato pa se začela pomikati proti zgodovinski Siracusi, ki je bila najina zadnja postojanka pred odhodom domov. Popoldne in večer sva izkoristila za sprehod po otoku Ortigia, zadnji dan pa sva dopoldne preživela v arheološkem parku Neapolis, se popoldne odpravila proti Catanii, vrnila avtomobil in odletela proti domu.
Prenočišča
(Brezglutenska) hrana
Predjedi in glavne jedi:
- malanzane alla parmigana (zloženka iz jajčevcev, paradižnikov in parmezana)
- arancini (ocvrte riževe kroglice/stožci z mesno (ponavadi mleto meso, paradižnik, mocarela) ali sirovo sredico (ponavadi mocarela, paradižnik))
- pasta alla norma (testenine z jajčevci, rikoto, paradižniki in baziliko)
- spagetti alla vongole (italijanska specialiteta s špageti, školjkami (vongole), česnom in vinom)
Sladice:
- granita alla mandorla in brioche ter granita al caffe (oz. na kratko: granite v vseh okusih:) - sicilijanska granita je bolj kremasta in bolj polnega okusa kot granite drugod po Italiji
- cannoli (verjetno najbolj tipična sicilijanska sladica - ocvrti "tulci", polnjeni z rikoto)
- cassata (tortica z rikoto, kandiranim sadjem in marcipanom)
- gelato in sorbeti v vseh oblikah in okusih
- cioccolato di Modica (čokolada iz Modice iz le dveh sestavin: kakavove mase in kristaliziranega sladkorja)
Spodaj (pri opisu najinih dnevnih itinerarjev) lahko najdete nekaj najinih predlogov, kje se dobro (in brezglutensko) jé.
Stroški
O stroških lahko povem predvsem to, da so bili precej višji, kot sva pričakovala. Je pa res, da na tokratnem oddihu nisva toliko gledala skozi denar in sva si privoščila tudi kar nekaj plačljivih ogledov (največji strošek sta predstavljala ogled kraterjev na Etni (voden ogled 35 EUR/osebo + gondola 50 EUR/osebo) ter ogled Eaolskih otokov (85 EUR za dve osebi), prav tako pa sva, predvsem zato, ker v večini prenočišč ni bilo kuhinje, veliko jedla zunaj. Cene enega hoda v restavracijah se gibljejo med 20 in 30 EUR na osebo (pogrinjek stane med 1 in 3 EUR na osebo), pri čemer so cene na jugu nekoliko nižje. Če torej potujete v "low budget" varianti (kot ponavadi midva), se da stroške zelo znižati.
Največji strošek so sicer predstavljala prenočišča, saj so se cene gibale med 50 in 90 evri na noč (natančne cene prenočišč sem zapisala pri opisu dnevnih itinerarjev) ter stroški avtomobila. Najem avtomobila je stal 380 EUR (najina krivda:)), ostali stroški avta so bili predvsem stroški goriva (okoli 70 ur - približno 1,5 eur/l), cestnina (za cestnino sva dala le dobrih 10 eur, je pa res, da kolikor plačaš, toliko dobiš:)) in parkirnine (15 eur). Večinoma sva parkirala na brezplačnih parkiriščih oziroma sva avto parkirala ravno v času sieste (med eno in četrto), ko je parkiranje brezplačno. Sva pa v Catanii dobila tudi kazen za nepravilno parkiranje za 30 eur:), saj sva nasedla domačinu, ki nama je "pomagal parkirati" (v zameno za evro ali dva). Stroški avtomobila (brez najema in kazni) so bili tako precej nizki.
Res je, Sicilija je čudovita, je pa tudi res, da potrebuješ nekaj dni, da se privadiš na vse tisto, česar v Sloveniji nismo vajeni, npr. na:
- kaotičen promet: semaforjev skorajda ni, prednost ima tisti, ki si jo vzame, smernikov nihče ne uporablja, ulice so ozke (saj so bila mesta zgrajena pred avtomobili:)), v vsakem trenutku moraš biti pripravljen, da stopi na cesto pešec ...
- ceste v slabem stanju: avtoceste so v precej slabem stanju (vsaj tam, kjer sva se midva vozila), pogosto so pasovi zaradi dotrajanosti zaprti, ob robu avtoceste raste grmovje, ki sega na vozišče, predori so v slabem stanju s slabo osvetlitvijo, manjkajoči distančniki na viaduktih so kar asfaltirani... Je pa res, da cestnine skorajda ni (ali pa stane evro ali dva) in da avtoceste niso zelo prometne.
- smeti: Sicilija je, predvsem na jugu, precej umazana - ni neobičajno, da ob cestah (pa tudi v mestih) naletite na kupe smeti.
Sicilija - kaotična perfekcija
Res je, Sicilija je čudovita, je pa tudi res, da potrebuješ nekaj dni, da se privadiš na vse tisto, česar v Sloveniji nismo vajeni, npr. na:
- kaotičen promet: semaforjev skorajda ni, prednost ima tisti, ki si jo vzame, smernikov nihče ne uporablja, ulice so ozke (saj so bila mesta zgrajena pred avtomobili:)), v vsakem trenutku moraš biti pripravljen, da stopi na cesto pešec ...
- ceste v slabem stanju: avtoceste so v precej slabem stanju (vsaj tam, kjer sva se midva vozila), pogosto so pasovi zaradi dotrajanosti zaprti, ob robu avtoceste raste grmovje, ki sega na vozišče, predori so v slabem stanju s slabo osvetlitvijo, manjkajoči distančniki na viaduktih so kar asfaltirani... Je pa res, da cestnine skorajda ni (ali pa stane evro ali dva) in da avtoceste niso zelo prometne.
- smeti: Sicilija je, predvsem na jugu, precej umazana - ni neobičajno, da ob cestah (pa tudi v mestih) naletite na kupe smeti.
Dnevni itinerarji
Prvi dan sva preživela v Catanii. Planirala sva, da se bova zjutraj udeležila Free Toura, vendar nama ga zaradi zapleta z avtom ni uspelo ujeti. Prvi dan se ni začel najbolje, saj sva imela nekaj nesreče tudi s stanovanjem. Ključe od stanovanja naj bi namreč dobila v nabiralniku poleg vhoda v stanovanje (kodo so nama pred tem sporočili), ko pa sva odprla nabiralnik, ključa ni bilo:). Lastnik stanovanja naju je namreč pričakal v stanovanju, midva pa tega nisva vedela, saj nama tega prej ni sporočil. Tako sva se dobre pol ure vozila po mestu, ker nisva vedela, kaj naj:). Sva si pa tako iz avta ogledala kar nekaj znamenitosti Catanie. Ko sva končno našla parkirno mesto (parkiranje v Catanii zna biti kar izziv), naju je kontaktiral lastnik, tako da sva se končno le lahko odpravila v stanovanje. Stanovanje nama je bilo zelo všeč, saj se nahaja na super lokaciji, blizu največjih znamenitosti, prav tako pa je bilo urejeno in udobno. Popoldne sva raziskovala okolico, si ogledala največje znamenitosti (Via Etnea, Piazza dell’Universita, Piazza Del Duomo, Porta Garibaldi, Teatro Romano, Villa Bellini...), pojedla prvi arancini (in to brezglutenski) in prvi gelato oziroma sorbet. Ko sva se zvečer vrnila do stanovanja, pa sva odkrila še odlično restavracijo na prostem, ki je, ko sva odhajala na raziskovanje mesta, še ni bilo:).
Catania nama bo najbolj ostala v spominu po kaotičnem prometu, velikih trgih, dobri hrani in kazni za parkiranje, ki sva jo prejela naslednje jutro za dobro jutro:).
Prenočišče: La Discesa di San Camillo, 77 EUR/noč za dve osebi
Namig za parking: Piazza paolo borsellino
Namig za sladoled: Gelateria Zio Pietro dal 1964
Namig za večerjo: Al Vicolo Pizza & Vino
Namig za plažo: Aci Trezza
2. dan: Etna, Mazzaro
Drugi dan je bil rezerviran za Etno. Odločila sva se, da se povzpneva prav do vrha, da si ogledava aktivne kraterje Etne, kar je bila definitivno najbolj zahtevna, nenavadna in zanimiva izkušnja najinega roadtripa. Že pred odhodom na Sicilijo sem rezervirala Etna Summit Craters Excursion pri Volcano Sicily Experiance (kontaktirala sem jih preko mejla in bili so zelo odzivni). Zjutraj sva sicer imela manjšo paniko, saj sva jih klicala, če bo vzpon na Etno izveden (ker je vremenska napoved obetala dež) in so nama rekli, da vzpon na Etno tisti dan ni možen. Ko sva že celoten dan obrnila na glavo, sva jih poklicala še enkrat, saj sva ugotovila, da jim prvič nisva omenila, da imava rezervacijo. Tokrat sva dobila pritrdilen odgovor, tako da sva morala potem zelo pohiteti, saj je iz Catanie do parkirišča ob vznožju gondole na Etni (na 2000 m nadmorske višine) dobra uro vožnje (uspelo nama je priti do minute točno:)). Takoj, ko sva stopila iz avta, sva vedela, da ne bi škodilo, če bi s sabo vzela še kakšno toplo oblačilo več (vetrovko, rokavice, kapo), saj je že na parkirišču močno pihalo. Po registraciji sva od vodiča dobila pohodne čevlje (niso bili ne vem kaj:)), palice in čelado in se ob 10. uri zjutraj, skupaj še z osmimi pohodniki, odpravili na gondolo. Plan vzpona je bil sledeč: z gondolo (ki stane 30 EUR na osebo) se povzpeti na 2500 m nadmorske višine, nato nadaljevati z avtobusom (20 EUR na osebo) do višine 2900 m, potem pa še 400 m peš do kraterjev. Meni se plan vzpona ni zdel tako zelo zahteven, poleg tega pa na spletni strani piše, da je pohod primeren za vse s srednjo fizično pripravljenostjo. Vendar pa je tisti dan močno pihalo, tako da gondola ni vozila (že do 2500 m smo se peljali z avtobusi), naš vodič Massimo pa nam je povedal, da morda do vrha ne bomo prišli in da se bomo v primeru, da bo veter premočen, obrnili in šli v dolino (zaradi nevarnosti padanja kamenja). Skratka, tistih 400 m vzpona bi bilo verjetno napornih v vsakem primeru, ko pa še močno piha, je oblačno in hladno, pa je vzpon precej težji. Ampak nam je uspelo priti do vrha (meni s pomočjo Petra:)), kjer je bil pogled res osupljiv - na vrhu je sijalo sonce, iz kraterja se je vil gost dim (tako da v krater sploh videli nismo), pod sabo pa smo videli Sicilijo. Na vrhu (na višini 3300 m) se nismo dolgo zadržali. Pot navzdol je bila veliko lažja in zabavnejša, saj smo se navzdol "drsali" po melišču. Sledilo je kosilo (sendviči:)) v enem izmed neaktivnih kraterjev, nato pa spust do mesta izbruhov vulkana leta 2001 (na okoli 2900 m), ob toku lave do predora, ki ga je izdolbla vroča lava, nato pa ob več postankih v dolini Bove prišli do gondole, ki nas je popeljala v dolino, kamor smo prišli okoli pol šestih. Čakala naju je še enourna vožnja do butičnega hotela Taormina Garden Hotel v Mazzaru. Hotel je bil super, majhen, prijeten, s svojim parkiriščem, prijaznim osebjem, tri minute oddaljen od plaže (sem bi se zagotovo še kdaj vrnila). Tako sva za sončni zahod že plavala v morju, kar nama je po sedmih ure hoje še kako prijalo. Zvečer sva šla še na večerjo v eno od restavracij ob obali (edini obrok, ki me ni navdušil). Malo nama je žal, da na večerjo nisva šla z gondolo v Taormino, kjer je veliko restavracij, poleg tega pa naj bi bila Taormina ponoči še lepša kot podnevi.
Prenočišče: Taormina Garden Hotel, 84 EUR/noč za dve osebi
3. dan: Isola Bella, Taormina, Gole dell' Alcantara, Savoca, Milazzo
Tretji dan je bil eden mojih najljubših dni na Siciliji, predvsem zaradi pestrosti dneva. Dan sva začela na plaži, saj se v Mazzaru nahaja plaža Isola Bella, ki z otočkom, ki se nahaja ob plaži, velja za eno najbolj očarljivih plaž v tem delu Sicilije. Ker je bila plaža od najinega hotela oddaljena le 15 minut hoje, sva se tja odpravila zjutraj, preden sva se odjavila iz hotela. Tam sva pojedla zajtrk, ki sva ga kupila na poti do plaže, se sprehodila do otočka in zaplavala v morju. Po odjavi iz hotela sva avto pustila na parkirišču ob gondoli v Mazzaru (cena parkiranja je znašala 10 EUR za štiri ure, kar je precej ceneje kot cena parkiranja v Taormini, ki znaša 16 EUR na uro) in se z gondolo (cena povratne vstopnice je bila 6 EUR na osebo) povzpela do Taormine, ki leži na 250 m nadmorske višine. Midva sva se sprehodila po osrednji ulici Corso Umberto do mestnih vrat ter po parku Duca di Cesaro. Ogledala sva si grško rimski amfiteater, ki se ga, če ne drugega zaradi čudovitega razgleda, res splača obiskati (vstopnina je 10 EUR na osebo). Po kosilu sva se z gondolo vrnila nazaj v dolino in nadaljevala pot proti soteski Alcantara, ki je od Mazzara oddaljena dobre pol ure vožnje. Avto sva parkirala na brezplačnem parkirišču botaničnega in geološkega parka in se odpravila proti parku. Ko je Peter po spletu raziskoval, ali je parkirišče res brezplačno (malo sva bila paranoična:)), je naletel na podatek, da do soteske vodita dva vhoda - preko botaničnega parka, kjer je cena vstopa 8 EUR in preko javnega vhoda, kjer je cena vstopa 1,5 EUR. Javni vhod se nahaja približno 150 m naprej od parkirišča, tako da se le sprehodite do njega (greste nazaj na cesto, zavijete levo v hrib), plačate vstopnino in se po stopnicah spustite do soteske. Meni je bila soteska zelo všeč - ko vstopiš v sotesko, vidiš le še visoke, ravne črne stene lave, skozi katero si je reka skozi tisočletja utrla pot, pod sabo pa čisto (in hladno) vodo. V Alcantari sva se tako ohladila, nato pa nadaljevala pot proti Savoci, romantični vasici, kjer so snemali kultnega Botra. V Savoco sva (ker sva se nekajkrat izgubila:)) prispela ravno po sončnem zahodu in se napotila do znanega bara Bar Vitelli, ki je še vedno takšen, kot je bil v Botru. Ker pa je bil bar ravno poln poročnih svatov ene izmed porok, ki so se tisti dan odvijale v vasici (naštela sva vsaj tri), naju v bar niso spustili (in to je bil glavni razlog, zakaj sva prišla v Savoco:)). Sva se pa potem sprehodila po vasici, ki je res lepa (nič čudnega, da je tako priljubljena poročna destinacija). Ko sva prišla nazaj do bara, pa poročnih svatov ni bilo več in tako sva si lahko ogledala tudi bar. Čakala naju je še dobra ura vožnje do Milazza, kjer sva prenočila. Rezervirano sva imela sobo v B&B L'Alberghetto, kjer pa nisva prenočila. Ko sva prišla do B&B-ja, nama je namreč lastnik s simpatičnim italijanskim naglasom rekel: "There was a problem with your room, you will be staying at my friends' place". Tako sva pristala v stanovanju z ogromno kuhinjo in teraso, tik ob katedrali. Z lastnico (ki ne govori angleško) sva se dogovorila, da tam prenočiva dve noči (za naslednji dan namreč nisva imela rezerviranega prenočišča, ker se doma nisva mogla odločiti, po kateri strani otoka bova potovala na jug).
Prenočišče: B&B Al Duomo Milazzo, 70 EUR/noč za dve osebi
Namig za parking: postajališče za gondolo, Mazzaro
Namig za sladoled: Gelatomania, Taormina (odlična kavna granita)
Namig za (brezglutensko) kosilo: La Cucina Di Riccobono, Taormina (cenovno ugodno in okusno, večino jedi pripravijo v brezglutenski obliki; midva sva se odločila za testenine)
4. dan: Eolski otoki (Lipari in Vulcano), Milazzo
Četrti dan je bil v primerjavi z ostalimi dnevi bolj ležeren, saj sva se odločila za ogled Eolskih otokov Lipari in Vulcano s turistično ladjo (pri prevozniku Tarnav, ki jo je svetoval nesojeni gostitelj:). Cena je bila 84 EUR za dve osebi, če bi vozovnici kupila na spletu, bi dobila še 20 odstoten popust). Po dobri uri in pol vožnje smo prispeli na otok Lipari, ki je največji izmed sedmih Eolskih otokov. V mestu Lipari smo imeli dvo in pol urni postanek za raziskovanje mesteca. Midva sva se povzpela do obzidja na vrhu mesta (Citadel), kjer je mogoče videti vplive različnih civilizacij - od izkopanin iz časa antičnih Grkov in Rimljanov, do španskih utrdb, zgrajenih za zaščito mesta pred piratskimi napadi, več (zapuščenih) cerkva, nekdanjo škofovsko palačo (ki je sedaj del muzeja) ter katedralo, iz obzidja pa je lep razgled na pristanišče in na mesto. Nato sva se odpravila nazaj na glavno ulico, se ustavila za hitro kosilo in odšla nazaj do pristanišča. Z ladjo smo po približno desetih minutah vožnje prispeli do naše druge (in zadnje) postojanke dneva - do otoka Vulcano, kjer smo imeli triurni postanek. Takoj ko stopiš v pristanišče, te zajame vonj po gnilih jajcih, po katerem je ta vulkanski otok najbolj znan. Vonj je posledica žvepla, ki se vali iz skal (iz fumarol). Turisti se ponavadi odpravijo ali do kraterja, iz katerega se vije rumeno bel dim in od koder je lep razgled v dolino, ali pa do kopališča z žvepleno blatno kopeljo tik za pristaniščem, ki naj bi imela zdravilne učinke. Midva sva se odločila, da greva na plažo. Že sva se hotela namestiti na plaži tik za blatno kopeljo, pa naju je vonj preveč motil, zato sva šla raziskovat dalje. Po nekaj minutah hoje sva prišla do čudovite plaže s črno mivko Spiaggia Sabbie Nere (na drugi strani otoka), kjer (in to je bilo najpomembnejše) ni smrdelo po gnilih jajcih. Tako sva popoldne preživela na plaži, kar je bilo res prijetno. Sledila je enourna vožnja nazaj v Milazzo, kamor smo prispeli okoli pol šeste ure popoldne. Zvečer sva se odpravila na sprehod po mestu, na sladoled in večerjo (glej namige spodaj).
Namig za parking: Via Umberto I, Milazzo (v času najinega obiska Milazza je bilo parkiranje na ulici brezplačno)
Namig za sladoled: Siké gelato, Milazzo (veliko opcij - brez glutena / brez laktoze / brez sladkorja, brezglutenski kornet ...)
Namig za večerjo: La Chinta, Milazzo (imajo res odlične brezglutenske pice)
5. dan: Cefalu, Enna, Ragusa Ibla
Peti dan je bil dan za selitev na jugovzhod Sicilije. Ko sva doma planirala pot, sva imela dve možnosti - da greva do Raguse Ible, kjer sva peti dan prenočila, po celini ali pa nazaj po poti, po kateri sva prišla. Slednja pot je bila krajša in manj naporna, je pa bila tudi manj zanimiva, saj sva se v mestih, ki sva jih želela obiskati, že ustavila na poti v Milazzo. Celinska pot naju je bolj mikala, predvsem zato, ker sva se želela ustaviti v Cefaluju, Enni in Caltagironu, vendar sva se odločila, da odločitev sprejmeva, ko bova že na Siciliji, ko bova videla, kaj nama bolj ustreza. Ker Petru daljša vožnja ni bila problem, sva se odločila, da greva iz Milazza v Cefalu, se tam ustaviva za sprehod po mestu, kavico in kopanje, in potem iz Cefaluja nadaljujeva proti Ragusi. Cefalu, ki se nahaja 70 km stran od Palerma, je eden izmed najbolj obiskanih mest na Siciliji. Morda zaradi bližine Palerma, ali pa zaradi posebnega čara, ki ga ima to ribiško mestece. Poseben čar mestu namreč dajejo peščena plaža v centru mesta s pogledom na slikovite hiške na rtu, hrib La Rocca, ki se vzpenja ned mestom z ostanki gradu, čudovita normanska katedrala... Midva sva planirala le hiter postanek v Cefaluju, ko pa sva bila tam, sva se (malo nespametno:)) odločila, da se povzpneva na La Rocco - v sandalih in v največjem soncu:). Do vrha La Rocce, kjer so ruševine normanskega gradu, sva potrebovala dobre pol ure hoje. Na vrhu (in na poti) te pričaka lep panoramski razgled na Cefalu in okolico. V jasnem vremenu naj bi se videlo tudi Eolske otoke. Na poti nazaj sva zavila še do templja boginji Diani, Tempio di Diana, ki naj bi bil zgrajen med 9. in 4. stoletjem pred našim štetjem in je še vedno dobro ohranjen. Ker se nama je že mudilo naprej, sva se na hitro sprehodila še do mogočne katedrale, ki so jo zgradili Normani v 12. stoletju in do srednjeveške pralnice Lavatoio Medievale ter nadaljevala sprehod po ulicah do plaže, kjer sva zaplavala v morju, nato pa se odpravila nazaj v avto, saj naju je čakala še kar dolga pot do končnega cilja. Prva ura vožnje je bila - razgibana. Vozila sva se namreč po ozkih lokalnih cestah, ki so precej dotrajane, stran od civilizacije (na poti sva šla mimo enega mesta, avtov skorajda nisva srečala) in naredila kar nekaj višinske razlike, saj je tudi pokrajina zelo razgibana. Mi je bila pa pot lepa, saj imaš pogled na okoliške hribe in doline, na notranjost Sicilije. Nato sva se priključila na hitro cesto v dolini, ki je prav tako sredi ničesar - vse kar vidiš, so travniki in polja. Če boste torej potovali od severa proti jugu po celini, vam svetujem, da si avto napolnite z gorivom, saj bencinske črpalke dolgo ne boste srečali:). Po dobrih dveh urah vožnje sva prispela do Enne, najvišje deželne prestolnice v Italiji (na višini 931 m), ki ji pravijo tudi "belvedere di Sicilia" (lep razgled). Sprehodila sva se po mestu do gradu, šla na razgledni stolp, kjer je razgled res fantastičen (brezplačen vstop), se ustavila še za pijačo in (brezglutenski) prigrizek oziroma sladico v Baru dell Angolo in se že v mraku odpravila na pot. V načrtu je bil še ogled mesta Caltagirone, vendar sva ga zaradi pozne ure morala preskočiti. Na poti se nahaja tudi Villa Romana del Casale, vila iz časa Rimljanov z odlično ohranjenimi mozaiki, ki bi si jo, če bi imela več časa, ravno tako ogledala. V Raguso oz. Ragusa Iblo, stari (spodnji) del mesta, sva prispela okoli 10. ure zvečer. Ker mesto zvečer zgleda res magično (predvsem, če ga gledaš iz Raguse) sva odšla še na nočni sprehod, ki je vključeval predvsem veliko stopnic:). Tako sva si zvečer ogledala že vse večje znamenitosti - baročno katedralo, ki se je nahajala tik nad najinim apartmajem (res lep, pravkar obnovljen, na odlični lokaciji, po ugodni ceni, s prijetnim gostiteljem), park Giardino Ibleo, trg Piazza della Repubblica ter po stopnicah navzgor do cerkve Chiesa di Santa Lucia, kjer je najlepši razgled na Raguso Ibla. Presenetilo me je, ker je bilo mesto zelo mirno in prazno, turistov pa skorajda ni bilo. Naju je mesto zelo navdušilo, verjetno najbolj od vseh mest na Siciliji.
Prenočišče: Specula Domus - Ibla, 49 EUR/noč za dve osebi
Namig za parking: Villino Arezzo, Ragusa Ibla
Namig za sladoled: Gelati DiVini, Ragusa Ibla
6. dan: Ragusa Ibla, Modica, Marina di Modica, Noto
Po prespanem jutru sva dopoldne preživela v Ragusi Ibli, nato pa sva se odpravila proti Modici, eni izmed štirih baročnih mest Val di Nota, ki je znana predvsem po čokoladi. Ko sva prispela, je ravno začelo deževati, zato sva se z avtom odpravila na hitro kosilo v trgovino z brezglutensko hrano Bye Spike. Nato sva napotila v center Modice, kjer sva se sprehodila po mestu in se ustavila v čokoladnici Antica Dolceria Bonajuto, najstarejši čokoladnici v Modici. Čokolada iz Modice je res nekaj posebnega, saj vsebuje le dve do tri sestavine - kakavovo maso, trsni sladkor in začimbe (vaniljo, cimet, pomarančo, sol, ingver itd.). Narejena je po starodavnem receptu, po katerem je kakavova masa s sladkorjem segreta pri nizki temperaturi, zaradi česar se sladkor ne stopi in tako ima čokolada prepoznavno zrnasto strukturo. V čokoladnici je mogoče poskusiti različne okuse čokolade, čokoladni liker, naročiti vročo čokolado in seveda čokolado, čokoladno pivo, liker itd. tudi kupiti. Modica je sicer zanimiva, saj ni kot ostala mesta, ki imajo glavni trg s katedralo, da takoj veš, kdaj si prispel v središče mesta, ampak so cerkve in palače razpotegnjene po celotnem hribu. Tako je več priložnosti za raziskovanje ulic, stavb in mesta. Po obisku Modice sva se zapeljala do morja in sicer do peščene plaže Marina di Modica (brezplačno parkirišče ob plaži), ki je dobrih 20 minut oddaljena od Modice, po osvežitvi v morju pa sva nadaljevala pot proti Notu, največjemu, najbolj mogočnemu in najbolj turističnemu mestu Val di Nota. Tokrat sva bila nastanjena v hostlu. Imela sva svojo spalnico in kopalnico, ki pa je bila v drugem nadstropju, kar ni bilo najbolj priročno. Je pa imel hostel lep razgled, super lokacijo, prijazno gostiteljico in dober (brezglutenski) zajtrk. Gostiteljica nama je ob prihodu svetovala, kaj si splača ogledati in kam iti na tradicionalno sicilijansko večerjo. Tako sva se zvečer odpravila na sprehod po glavni ulici Corso Vittorio Emanuele ter na večerjo v Tratorio Ducezio, lokalno gostilno z lokalno hrano in lokalnimi gosti. Naročila sva "le" dve predjedi, mesno-sirni narezek in malanzane alla parmigana, da bova imela prostor še za sladico v Caffe Sicilii. Ker so bile porcije res velike, hrana pa dobra, sva morala obisk Caffe Sicilie preložiti na naslednje jutro:).
Prenočišče: Ostello della Gioventu - Il Castello, 50 EUR/noč za dve osebi
Namig za parking: Via Sergio Salicano 1 (parkiranje na ulici je bilo v času najinega bivanja brezplačno)
Namig za sladoled, gelato, sorbet, tortice itd.: Caffe Sicilia
Namig za večerjo: Trattoria Ducezio
Namig za čokoladnico v Modici: Antica Dolceria Bonajuto (imajo tudi spletno trgovino)
Predzadnji dan sva začela v Caffe Sicilia, ki sem jo po sedmih dneh na Siciliji končno dočakala. Mogoče izkušnja ni bila ravno takšna, kot sem si zamislila, da bo, saj sva zaradi velike gneče mizo dočakala po pol ure čakanja, granito alla mandorla, najbolj prepoznavno sladico Caffe Sicilie, kavico in tortico pa še nekoliko kasneje. Je bila pa granita odlična, čeprav sama nisem največja ljubiteljica mandljev oziroma marcipana. Okus se mi je zdel precej specifičen in ga lahko precej dobro prikličem v spomin (ja, kar nazaj bi šla:)). Kavarno se sicer bolj splača obiskati v večernih urah, ko je turistov manj in lahko dobiš mizo tudi na ulici. Ogledati sva si želela še razstavo Picassovih del in del Fride Khalo, ki je ravno gostovala v muzeju Convitto delle Arti Noto, vendar ogled tisti dan ni bil možen (ker jim je v muzeju pregorela žarnica:)). Na hitro (ker je bilo že vroče) sva se še sprehodila po ulicah Nota, nato pa sedla v avto in se odpeljala proti Siracuzam. Ustavila sva se še na plaži z belo mivko Fontane Bianche za zadnji skok v vodo, ki se nahaja dobrih 20 minut pred Sirakuzami. V Sirakuzah sva nato odšla do stanovanja, kjer sva zadnjo noč prenočila. Nekaj težav sva imela pri iskanju stanovanja, saj nama je Google maps poiskal neko drugo stanovanje z imenom Casa Corso Umberto I, kar sva ugotovila šele po nekaj krogih po mestu. To stanovanje je bilo sicer verjetno največje in najlepše stanovanje, v katerem sva bivala (pa še kuhinjo sva imela, tako da sva po enem tednu lahko spet sama nekaj skuhala). Lastnik stanovanja nama je tudi priporočil, kaj naj si ogledava v enem dnevu. Tako sva se odločila, da se popoldne odpraviva na otok Ortigia, naslednje dopoldne pa si ogledava še arheološki park na drugi strani mesta. Ortigia je majhen otok (1 km v dolžino in 500 m v širino), vendar bi tam lahko preživel več dni, saj je poln zgodovine in zgradb iz različnih zgodovinskih obdobij (npr. antične ruševine Apolonovega templja Tempio di Appolo, mitološki vodnjak Fonte Aratusa, katedrala, podzemni tuneli, grad Castello Maniace iz 13. stoletja na koncu rta itd.), muzejev, restavracij, barov, majhnih prikupnih trgovinic, ima svojo plažo, tržnico itd. Name je največji vtis naredila katedrala na trgu Piazza Duomo, ki je zgrajena na ostankih grškega templja boginje Atene. Katedrala od zunaj zgleda podobno kot druge baročne katedrale, ko pa vstopiš vanjo (vstopnina 3 EUR na osebo), se ti zdi, kot da si vstopil v grški tempelj. Stebri grškega templja so namreč še vedno vidni in so res mogočni. Definitivno priporočam, da si ogledate katedralo tudi od znotraj. Po obisku katedrale sva se po zahodni strani otoka ravno v času sončnega zahoda sprehodila do rta in gradu Maniace, potem pa se po vzhodni strani vrnila proti stanovanju.
Prenočišče: Casa Corso Umberto I, 59 EUR/noč za dve osebi
Namig za parking: ulica Corso Umberto I (parkiranje je bilo v času najinega obiska brezplačno)
Namig za sladoled ali kakšno drugo (brezglutensko) sladico: Gran Caffè del Duomo (kavarna z najlepšim razgledom; imajo tudi brezglutensko hrano)
Namig za (brezglutensko) večerjo: L'Osteria da Seby (odlična hrana)
8. dan: Sirakuze, Catania
Ker sva imela let šele v večernih urah, sva lahko dopoldne izkoristila še za ogled arheološkega parka Neapolis. V parku je mogoče med drugim videti ostanke rimskega amfiteatra, kjer so potekale gladiatorske igre ter odlično ohranjen grški teater, ki je eden največjih teatrov, ki so jih zgradili antični Grki. V bližini gledališča se nahaja več kamnolomov, od katerih je najbolj znan Dionizovo uho, votlina z odlično akustiko, ki po svoji obliki spominja na uho. Midva sva za ogled parka (cena vstopnice je 10 EUR na osebo) potrebovala približno dve uri, nato pa sva se vrnila nazaj na otok Ortigia (dobre pol ure hoje) za kosilo (jedla sva v restavraciji L'Osteria de Seby, kjer je bila hrana res odlična), kavico in brezglutenske sladice na trgu Piazza Duomo, nakup spominkov in še zadnji sprehod po mestu. Popoldne sva se vrnila nazaj v Catanio, saj sva mislila zadnje ure pred letom preživeti na plaži Playa, ki se nahaja ob letališču. Na žalost je na poti v Catanio začelo deževati, tako da sva potem na let počakala v eni od restavracij ob plaži.
Čim manj stresa pri načrtovanju in čim več užitkov na potovanju po čudoviti Siciliji,
*Ta objava ni sponzorirana.
Objavi Komentar
Objavite komentar