Na naši kmetiji bivajo kokoši že stoletja. Gojilo jih je že veliko generacij, mi pa smo se jim pridružili v letošnjem letu. Preden smo se lotili takšnega projekta smo ugotovili, da nam pravzaprav primanjkuje veliko »samoumevnega« znanja, katerega nam starejše generacije niso predale. Ugotovili smo, da o kokoši ne vemo nič drugega kot to, da nam vsak dan znesejo jajca. Dejstvo pa je, da
jih gojimo že vrsto let, da jih imajo vsi sosedje in prav tako vsaka družina iz
sosednje vasi, zato smo sklepali, da je vzreja kokoši dokaj enostavna in
preprosta. Izhajajoč iz
okolice reja kokoši zgleda tako, da jih z nepremično ograjo zagradimo na majhen prostor, ponoči pa jih zapremo v nek prizidek hleva ali česa podobnega. Lahko pa jih imaš samo v tem prizidku in je še
preprostejše. Za preživetje potrebujejo le vodo in neko nespecifično izbrano hrano iz trgovine
ali domač "šrot" (mešanica ječmena, koruze ter pšenice). V poplavi
informacij in »sosedov« o tem kako se lotiti prave vzreje kokoši, smo morali "toplomerje" usmeriti v pravo smer in sicer v smer naravnega, humanega in
zdravega, izhajajoč iz filozofije, da je to hrana, ki jo uživamo na vsakodnevni
ravni. Vprašali smo se ali so jajca in meso od zgoraj omenjene reje kokoši res zdrava?