Na naši kmetiji bivajo kokoši že stoletja. Gojilo jih je že veliko generacij, mi pa smo se jim pridružili v letošnjem letu. Preden smo se lotili takšnega projekta smo ugotovili, da nam pravzaprav primanjkuje veliko »samoumevnega« znanja, katerega nam starejše generacije niso predale. Ugotovili smo, da o kokoši ne vemo nič drugega kot to, da nam vsak dan znesejo jajca. Dejstvo pa je, da jih gojimo že vrsto let, da jih imajo vsi sosedje in prav tako vsaka družina iz sosednje vasi, zato smo sklepali, da je vzreja kokoši dokaj enostavna in preprosta. Izhajajoč iz okolice reja kokoši zgleda tako, da jih z nepremično ograjo zagradimo na majhen prostor, ponoči pa jih zapremo v nek prizidek hleva ali česa podobnega. Lahko pa jih imaš samo v tem prizidku in je še preprostejše. Za preživetje potrebujejo le vodo in neko nespecifično izbrano hrano iz trgovine ali domač "šrot" (mešanica ječmena, koruze ter pšenice). V poplavi informacij in »sosedov« o tem kako se lotiti prave vzreje kokoši, smo morali "toplomerje" usmeriti v pravo smer in sicer v smer naravnega, humanega in zdravega, izhajajoč iz filozofije, da je to hrana, ki jo uživamo na vsakodnevni ravni. Vprašali smo se ali so jajca in meso od zgoraj omenjene reje kokoši res zdrava?
Izbira drugačne, "alternativne" smeri vedno
prinese nove izzive in drugačne poglede, prav tako pa se stvari glede reje malce zakomplicirajo. Nove ugotovitve, kaj kokoši potrebujejo za življenje (po merilih naravno,
humano in zdravo), ki so v resnici zelo stare
Prostor za gibanje
Prostor za gibanje
Naravno je, da
kokoši bivajo popolnoma na prostem.
Lahko si predstavljate kakšno fotografijo ali kakšen zgodovinski film kmečke družine, kjer kokoši po dvorišču hodijo prosto. Kokoši si lahko v naravi
najdejo popolnoma vse, kar potrebujejo. Če jim ne bi zgradili »hiške«, bi živele
na drevesih, se skrivale v grmovju in podobno. Edina slaba stran tega je, da
bi imeli povsod kakce, ki pa so v resnici zelo koristni in pravo zlato za vrt. Verjetno jih je človek iz tega razloga tudi zagradil. To je dobra ideja, le ograja mora biti na prostem, po možnosti takšna, da jo lahko prestavljamo, na
kakšnem vrtu pred hišo ali travniku,
kjer bojo lahko brskale, jedle črvičke, travo ipd.
Prostor za spanje
Večina rejcev se
boji zime, zato kokošim zgradijo notranje prostore kjer je pozimi malo topleje. Ste
vedeli, da nekatere pasme kokoši zdržijo zunaj tudi na -13stopinj celzija ali
celo več? Ste vedeli, da kokoši ponoči ne pijejo in ne jedo, zato ni nič
hudega, če voda ponoči zamrzne? Če se navežemo na
prostor in na dejstvo, da se ne obremenjujemo s temperaturo, je najbolje da jim
zgradimo Chicken Tracktor ali po slovensko kokošji traktor. Večina naravnih,
humanih in zdravih rejcev se te ideje poslužuje. Namen tega je, da jih
prestavljamo po prostoru in imajo tako kokoši ves čas svežo hrano. Osebno, mi ta ideja ni dovolj blizu besedi prosto,
zato sem jim zgradil ChickShaw ali po moje Čiko 😊 (slovenski izraz ne obstaja). Vse informacije o tem
bom zapisal v naslednji objavi.
Hrana in voda
Pravijo, da kokošim
privoščimo tako vodo, kot bi jo namenili sebi. Torej čisto in vsak dan svežo.
Kupiti je potrebno le kokošji napajalnik katerega malo dvignemo od tal, da se voda ne umaže tako hitro. Ob nakupu kokoši, ti
vsi glasno dopovedujejo, da zanje nujno potrebuješ krmila in da brez njih preprosto ne gre. Kupili naj bi jih zato, da so kokoši bolj zdrave, da imajo visoko
prirejo jajc, trdno lupino, kvalitetno, primerno barvo rumenjaka itd. Po lastnih izkušnjah vam povem, da kokošim, katere so rejene na
prostem, ni potrebno dodajati krmil. V krmilih so dodatki, ki ti s prstom kažejo, da nekaj ne delaš prav, saj jim moraš dodajati snovi, ki bi si jih sicer našle v naravi. Kokoši potrebujejo
pravo hrano in sicer; travo, meso (črvički vseh oblik), kalcij, pesek, lahko pa
jim ponudite tudi ostanke hrane od vaši obrokov. Dodajate jim še koruzo v
zrnih, pšenico in ječmen. Če vse to kupite pa poskusite, da so le ti brez GSO in podobnih
škodljivih snovi.
Ograja
Če jih želite imeti
na prostem in ne želite, da kakajo povsod, si omislite ograjo. Danes lahko na
spletu najdemo prenosljivo električno ali neelektrično ograjo namenjeno prav
kokošim. Ni izgovora, da jih ne bi zagradili v naravi, na prostem, kjer je večino
stvari, ki jih potrebujejo. Če kupite električno ograjo, potem potrebujete še
električnega pastirja. Električnega pastirja je imeti dobro, saj kokoši, kljub
temu, da jim pristrižemo peruti (na način, kot bi človeku postrigel nohte) še
vedno skočijo precej visoko.
Peskovno kopel
To je kopel, katero bi si kokoši privoščile v naravi, če bi jih imeli na prostem. Kokoši se rade kopajo v pesku, saj se z njim čistijo. Če jih imamo na prostem in so veliko na travni površini, jih lahko napadejo različni zajedalci. Če jih imamo vedno na vedno istem majhnem prostoru se to zgodi še prej. Ponuditi jim je potrebno suh pesek v kakšni večji banjici (lahko naredimo sami) in se bojo same očistile.
Ko zagotovimo vse
zgoraj naštete stvari, potem postane vse preprosto. Vzreja kokoši postane
enostavna, hkrati pa zagotovimo najvišjo možno kvaliteto življenja kokošim in
posledično nam. Če se ukvarjate s
pridelavo zelenjave oziroma imate svoj vrt pa so lahko kokoši še v veliko večjo pomoč kot
si lahko predstavljate. Z njimi lahko ustvarimo ogromen, živ in zdrav sistem,
ki je preprosto neverjeten. Sklenemo lahko velik krog in si izmenjujejo hrano
na preprost način. Z njimi lahko ustvarimo vrt brez prekopavanja.
Na samem začetku
tega sistema, moramo gledati na kokoši z drugačnimi očmi. Pripišimo jim vlogo
delavnega, zvestega, točnega, prijaznega delavca, ki naredi vsak dan več, kot pričakujemo. Ko jih spustimo na travnato ograjeno površino začnejo kokoši
jesti travo in nam tako pokosijo travo. To lahko traja teden ali dva, odvisno
koliko kokoši imamo. Na tej površini nam pojejo vse škodljivce, ki bi lahko
ogrožale vrt. Njihovo kakanje po površini, lahko spremenimo v odlično gnojilo,
brskanje s kremplji pa odlično zrahlja zemljo in nam tako v celoti pripravijo
vrtno podlago. Če si želite zastreti vrt potem jim na to podlago privoščite kup
mešanice listja, pokošene trave, ali celo gnoj (to jim predstavlja največji
užitek) ipd., katero bodo z veseljem razporedile po skoraj celotni površini ter
se nahranile in zadovoljile potrebo po brskanju. Ko delo opravijo jih
prestavite na drugo površino. Če si ne želite, da vam pripravijo vrt potem jih
le hitreje prestavljate. Ko pojedo travo jih prestavite. V tak sistem lahko
vključite tudi kakšno gosko, zajčka, purana, ki so bolj značilni kosci kot
kokoši. Poleg tega, da bojo opravile vse delo, vam bodo nudile še vsak dan
sveža in zdrava jajca in čez čas tudi meso, če ga uživate. Vse to dobite za minimalen vložek in sicer: vsako jutro jih spustite na prosto, nudite jim svežo vodo in krmo ter jih zvečer zaprite na varno. Vse to vam vzame 10 minut časa zjutraj in
10 minut časa zvečer.
Omeniti moramo še,
da imamo različne vrste kokoši. Po svetu je ogromno vrst kokoši, v Sloveniji pa
so najbolj značilne prelux kokoši; rjave, grahaste, marogasta in črne kokoši. Vrste se
predvsem razlikujejo po delavnosti, vzdržljivosti, delimo jih na kokoši namenjene vzreji za
meso in glede na nesnosti jajc. Ker sem na tej poti letos prvič tudi sam sem se
odločil za nakup dveh rjavih, dveh grahastih in dveh črnih kokoši. Kupil sem
jih od rejca iz sosednje vasi in nisem dajal velikega pomena pasmi. Želel sem
si le, da kokoši ne doživijo velikega stresa pri transportu. Najboljša izbira pa je,
da imate svoje piščančke ter si tako zagotovite najbolj zdrave in kvalitetne kokoši.
Letos bomo poizkusili tudi to izkušnjo pa zapišemo v kakšno objavo.
Kako torej začeti?
Zima je idealen čas,
da se opremimo z informacijami o kokoših in da izdelamo načrt, katerega spomladi
prenesemo iz papirja v realnost. Izdelajte vizijo (zakaj želite kokoši in kako
jih lahko vključite v svoje delovanje), razmislite o vaših prostorskih zmožnostih,
izdelajte seznam kaj vse potrebujete, vprašajte se o
dostopnosti vode, elektrike, terena in iščite racionalne rešitve, ko boste
naleteli na ovire. Po načelu opazuj in sodeluj. Sledite temu in naj vas mnenje soseda, ki bo trdil, da tako
pa le ne bo šlo, saj kokoši zagotovo ne bojo preživele, ker jih bo kaj kmalu
pojedla lisica, podlasica, vzel kanja ali kakšna večja ptica itd., ne
obremenjujejo. Ko imate izdelano vse to, pričnite z izdelavo ali nakupom notranjo-zunanjega
prostora, ograje (in električnega pastirja), napajalnika in krmilnika. Če boste
z vsem tem začeli kmalu po novem letu, boste imeli ravno dovolj časa, da v počasnem ritmu vse postorite do pomladi. Ko pa se narava
začne dobro prebujati, kupite le še kokoši. Podatek, da ena kokoš v enem
tednu znese povprečno štiri jajca, naj pomaga pri izračunu koliko kokoši potrebujete
oziroma želite. Dobro je imeti še enega petelina, saj kokoši ves čas
opogumlja in jih ščiti, kokoši so mu ves čas sledijo. Pri nas je bilo tako, da so bile kokoši sprva prestrašene in so se skrivale v vseh možnih kotičkih, niso znale jesti trave, brskati, nesti jajca ipd. V roku enega meseca, so
se vsega priučile in začutile svojo pravo naravo. Zjutraj je sedaj stežka odpreti
vrata čikota, saj kokoši od veselja kar poletijo ven. V našem primeru so po treh
tednih začele nesti težko pričakovana jajca. S pomočjo kokoši smo že pripravili del vrta, kjer bodo rasle stročnice, sedaj pa pripravljajo prostor za buče. V tako kratkem času, se nam je trud že popolnoma povrnil, to pa je le začetek.
Še nekaj besed o dobrem viru informacij. Sam sem večino informacij našel pri premakulturniku Justin-u Rhodes-u, ki je dobro izpopolnil zgoraj omenjeni sistem in ga prakticira na vsakodnevni ravni. Spremljate ga lahko na youtube kanalu, ki vas bo povezal z njegovimi spletnimi stranmi, kjer poučuje tudi o pridelavi zelenjave, o kokoših in vam bo nudil veliko koristnih nasvetov za življenje na kmetiji. Torej pokukajte sem: https://www.youtube.com/channel/UCOSGEokQQcdAVFuL_Aq8dlg.
Želim vam naravno in preprosto druženje z veselimi kokošmi. 🐔🐓🥚
Odličen članek o kokoših! Razmišljam o tem, da bi imela kokoši namesto kosilnice. Zanima me, koliko trave na dan priblizno poje 5 kokoši?
OdgovoriIzbrišiPozdravljeni,
OdgovoriIzbrišiNajprej hvala za komentar :)
Kar se tiče kokoši (govorimo o kokoših nesnicah) in trave; kokoši so v resnici precej mesojede živali, zato si bojo na travnati površini najprej izbrale žuželke, deževnike itn. Za razliko od gosi, ki lahko živijo izrecno od trave (in vode, ter so bolj primerne za "kosilnice"), bodo kokoši pred travo izbrale tudi žita, ki jim jih nudite. Veliko raje imajo solate, blitvo, liste ohrovta, skratka vse zeleno iz vrta. Kokoši zelo rade brskajo po tleh, zato lahko travnato površino celo prekomerno obdelajo. Če jih imate namen imeti v kokošjem traktorju, jih je nujno premikati, (po nekaj dneh, še najbolje vsak dan) po prostoru. Če jih imate prosto spuščene (v ograji – odvisno kako velika je ogradna površina), pa vam znajo prav tako po nekem času brez premikanja prekomerno obdelati tla.
Rekel bi, da kokoši niso najboljše »kosilnice«, a vam bojo travo vseeno dobro obdelale. Sam predvidevam, da si boste omislili kokošji traktor? 5 kokoši vam bo na prostoru dveh/treh kvadratnih metrih pojedle travnato površino v nekaj dneh. Mogoče jih je na začetku potrebno dobro opazovati in po občutku oceniti ali so travo dovolj pojedle, potem pa interval ponavljati.
Lep pozdrav, Miha
Pozdravljeni,
OdgovoriIzbrišiKrasen zapis. Lepo. Pravkar smo prvič dobile kokoši. Tri. Imeli smo jih ko sem bila mala, a zdaj nanje gledamo drugače in se bomo potrudile a bodo res imele veselo in lepo in dolgo življenje. Namreč ne jemo mesa, za vsako jajce smo pa zelo hvaležne. Cele dneve bodo zunaj. Kaj pa pozimi? Jih zjutraj enako odpremo? In ob deževnih dneh? In pa iščem informacijo česa kokoši ne smejo jesti. Je kakšna hrana, ki res ni dobra zanje? Ki bi jim celo škodila?
Hvala, lepa, Alenka Peterlin, Dolenjske Toplice